Literarni večeri so kot dopolnilo zbirki Euroman, v kateri se prek 27 romanov predstavlja 27 pisateljev iz vsake izmed držav članic Evropske unije.

Zaradi tega je moderatorka Katarina Marinčič Jančarja takoj na začetku vprašala, ali obstaja nekaj takšnega, kot je evropska literatura. Jančar je najprej pripomnil, da se to vprašanje postavlja že tolikokrat kot vprašanje katerih deset knjig bi nesli na samotni otok, nato pa dejal, da sam meni da ne.

Vseeno pa domneva, da se bodo v prihodnosti pri vseh izmenjavah, ki se zdaj dogajajo, zgodile neke podobne teme, kot je na primer vprašanje izgubljenosti posameznika znotraj novega materialnega in popularnega sveta, kot tudi vprašanje priseljencev v določeni državi. Omenjene teme prevevajo tudi mnogo romanov iz pričujoče zbirke, a še vedno ostaja nekaj, kar je specifično domače.

Jančar je med drugim tudi dejal, da do zdaj še vedno ni začutil potrebe po pisanju v tujem jeziku, prav tako tega ne vidi več kot težavo, saj so lahko vsi teksti, z dobrim prevodom seveda, dosegljivi tudi v tujih jezik. "Strah, da nas slovenščina omejuje, je popolnoma odveč, omejujejo nas Slovenci, ki so pogostokrat ozkosrčni, če ne rečem zabiti in surovi," je še dodal.

Od 87. poglavja naprej in nazaj
Drevo brez imena je pripoved o možu, ki ga posrka preteklost. Arhivar Janez Lipnik nekega dne naleti na spomine serijskega ljubimca, čigar mednarodna donhuanska kariera se je začela med drugo svetovno vojno v Sloveniji. Lipnikovo sicer razumljivo zanimanje se kmalu razraste čez običajne meje. Zaradi erotičnih memoarov začne iskati: najprej po arhivu, nato po svojem spominu. Najde strašne stvari in pusti se zmesti.

Roman se začne sredi nakupovalnega centra, od koder junak odide v klet, ki postane podzemlje oziroma kolektivni spomin Slovenije, po katerem potuje proti nekemu obrobju države v kraje, kjer je tudi preživljal otroštvo ...

Posebna inovacija romana je, da se začene s 87. poglavjem, nato pa vseskozi skače sem ter tja med poglavji, od mladega Janezka do starega Janeza in nazaj. S tem je želel avtor razbiti zgodovinsko kronologijo in vzpostaviti izgubljenost v času. Čas tako lahko izhaja le iz junaka samega.

B. K.