Vesna Mikolič, ki je k ponatisu Cankarjevega romana Novo življenje napisala spremno besedo, ga je upravnemu odboru Slovenske matice v ponatis predlagala zato, ker se ji je zdelo prav, da se ponatisne delo, ki je morda nekoliko manj znano kot druga Cankarjeva dela, kljub temu pa prinaša specifična sporočila. V knjigo so vključili tudi predavanje Franceta Bernika, ki je pregledal značilnosti vseh desetih del, ki jih je Cankar izdal pri matici.

Po besedah Mikoličeve je tudi v tem romanu prisotna tema hrepenenja, ki pa tu doživi pomembne spremembe. Izpostavila je, da gre za Cankarjev najbolj avtobiografski roman, saj govori o prihodu umetnika Grivarja z Dunaja, s čimer Cankar napove svojo vrnitev. Predvsem je pomembno, da Grivar oz. Cankar poskuša hrepenenje udejanjiti. Kot drugo specifiko je izpostavila, da Cankar hrepenenja na koncu ne veže več na trpljenje.

Spomenik "sardinskemu Trubarju"
Toledski plameni je roman o inkviziciji. V središču zgodbe je resnična zgodovinska osebnost Sigismongo Arquer, prvorojenec družine sodnika iz Cagliarija in generalni tožilec Sardinskega kraljestva, ki ga je Bratina označil kot "sardinskega Trubarja" in ki mu je Angioni s pričujočo knjigo postavil spomenik. V romanu so predstavljeni zadnji trije dnevi njegovega življenja, v katerih se spominja svoje preteklosti. Ker je veliko potoval, bralec z njegovimi spomini dobi dober vpogled v čas reformacije in protireformacije v Evropi. Delo je v slovenščino prelil Vasja Bratina.

O nasilju v Bibliji
Delo Jana Assmanna Totalna religija je izšlo v zbirki Filozofska knjižnica. Eden največjih egiptologov in religiologov našega časa po besedah urednika Tineta Hribarja v svojih knjigah govori o nasilju v Bibliji, vendar, kot je poudaril, "govori o jeziku nasilja, ne o dejstvih".

Kot piše na knjižnem ovitku, so najodmevnejše Assmannove raziskave in razprave o monoteističnem ekskluzivizmu, iz katerega izhajata religijsko nasilje in fundamentalizem, o čemer govori prav v knjigi Totalna religija. Spremno besedo je napisal Iztok Simoniti. Kot je poudaril, podaja njegov avtorski, osebni pogled oz. odgovor na izzive današnjega časa. Delo je prevedel Alfred Leskovec.

Poklon delu slavistke Antonie Bernard
Knjiga razprav in ocen Antonie Bernard nosi naslov Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih. Po besedah vodje založniškega odseka Slovenske matice Ignacije Fridl Jarc gre za poklon delu slavistke Antonie Bernard v Franciji. Uredila jo je Marija Stanonik, ki je Antonio Bernard tudi osebno poznala, pri izboru besedil je sodelovala tudi prevajalka Jelka Kernev Štrajn. Izbrali sta le takšna besedila, ki bi po njunem mnenju danes utegnila zanimati slovenskega bralca. Nekatera besedila Antonie Bernard so namreč takšna, da so bila v času nastanka za francoskega bralca aktualna in privkačna, ne bi pa bila danes zanimiva za slovenskega.

Vsebinsko je knjiga razdeljena v dva dela. Prvi prinaša besedila o slovenski zgodovini od turških vpadov prek Ilirskih provinc do osamosvojitve, sledijo razprave o slavistiki, nato razmišljanja o slovenski književnosti, zlasti njeni tradicionalni odgovornosti do naroda. V drugem delu pa so zbrani avtoričini kritični prikazi knjig različnih avtorjev. V knjigo je vključena tudi celovita biografija, ki jo je pripravila Anka Sollner Perdih.

Antonia Bernard (1942–2010) se je rodila v Lovrencu na Pohorju in po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1961 odšla v Pariz, kjer je leta 1965 diplomirala iz francoske književnosti in ruščine na Sorboni in si ustvarila družino.