Najprej so gostovali na tradicionalnem knjižnem sejmu v Alžiru, kjer so predstavili svoja dela v slovenščini ter v francoskih in arabskih prevodih. Slovenske literate so po branju spraševali predvsem o Jugoslaviji, saj država letos praznuje petdesetletnico samostojnosti in boja za neodvisnost, ki ga je podpirala tudi Jugoslavija.
Enkrat v liberalnem, drugič v konservativnem vzdušju
Na sejmu v Alžiru je sodelovalo 270 razstavljavcev iz 35 držav, predvsem iz arabskega sveta. Kot je sporočil Brane Mozetič, je bilo na sejmu iz nemirne Sirije kar 50 založnikov, iz sosednje Libije pa nikogar.
Slovenska delegacija je nato odpotovala v Bežajo, središče berberske pokrajine Kibilije. Berberi, ki predstavljajo skoraj tretjino 40-milijonske države, govorijo jezik tamazigt in večinoma ne razumejo arabsko, tako da so obiskovalci v osrednjem kulturnem domu lahko poslušali prevode v francoščino in nekaj tudi v tamazigt. Tamkajšnjemu po Mozetičevem mnenju liberalnemu vzdušju je sledila še zadnja predstavitev v tradicionalnem in konservativnem okolju Gardaje, središča mozabitov, ki se prav tako ne štejejo med Arabce. Večer je potekal v ožjem krogu mestnih intelektualcev, ki so načenjali vprašanja o poslanstvu literature, o prevajanju in nacionalni identiteti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje