Biografski roman, ki je v izvirniku izšel pod naslovom Les derniers jours de Stefan Zweig, govori o avstrijskem pisatelju judovskega rodu, rojenem na Dunaju, ki je obupan zaradi nacističnega nasilja storil samomor v daljni Braziliji. Gre za tesnobno pripoved o tragediji nekega moža, tragediji nekega tesno povezanega para in pravzaprav o tragediji nekega stoletja, so zapisali pri Celjski Mohorjevi družbi, pri kateri je izšla knjiga.

V avstrijski prestolnici rojeni "Jud po naključju"
Stefan Zweig se je rodil leta 1881 kot sin judovskega tekstilnega trgovca na Dunaju, kjer je nato tudi odraščal in študiral filozofijo, germanistiko ter romanistiko. Družina Zweig ni bila verna in pozneje se je sam označil za "Juda po naključju". Od leta 1919 je živel v Salzburgu in to je bil čas, ko je še živel meščansko življenje.

Lahko je veliko potoval, med drugim leta 1910 v Indijo in dve leti pozneje v Ameriko. Na potovanjih je navezal stike še z drugimi pisatelji in umetniki, s katerimi si je nato še dolga leta dopisoval. Sicer se je Zweig kot humanist zavzemal za mir med narodi, razmišljal je že o združeni Evropi.

Neodtujljiva navezanost na evropsko kulturo
Leta 1938 je pred nacisti emigriral v Veliko Britanijo, nato v ZDA in končno v Brazilijo, kjer sta 22. februarja 1942 skupaj z ženo storila samomor. Šlo je za dejanje obupa, je med drugim povedala prevajalka Špela Žakelj. Zweig je moral, da bi si rešil življenje, pred nacizmom zbežati iz Evrope, vendar brez evropske kulture ni mogel živeti. Bil je namreč eden izmed stebrov evropske kulture, ki so jo pokončevali nacisti, pa so še med drugim zapisali pri založbi.

Zweig je še danes izjemno priljubljen zaradi svojega psihološkega pronicanja v ljubezenske odnose in odnose na splošno. Pri številnih velja prepričanje, da tudi največji psihologi ljubezni, kot so bili Stendhal, Gustave Flaubert ali Lev Nikolajevič Tolstoj, niso šli dlje od Zweiga. Ta je odnose podal na tak način, da delujejo brezčasni, zato so tudi njegove zgodbe na neki način brezčasne, je še povedala prevajalka.

V več pogledih sorodna avtorja
Glede pisateljskega sloga avtorja biografskega romana o Zweigu Laurenta Seksika pa je prevajalka povedala, da se je ta zares vživel v glavnega junaka in njegovo zgodbo, vendar je to resnično zgodbo povedal na svoj način. Po njenem mnenju sta si Zweig in Seksik sicer na neki način podobna v psihološkem uvidu v osebnost. Poleg tega pa še po tem, da nobeden izmed njiju pri pisanju ni mogel preveriti čisto vseh dejstev. Zato si je tudi Seksik nekatere stvari izmislil na podoben način, kot je to počel Zweig, ki je, ko je pisal o Balzacu, tudi izjavil, da ni tako pomembno vsako zgodovinsko dejstvo, ampak da je pomembneje, da poda osebnost kot tako in jo približa bralcu.

Vendar je ob tem prevajalka Špele Žakelj kot bistveno sorodnost poudarila, da oba avtorja v svojih delih ustvarita vzdušje pristnosti in intimnosti. Bralec ima tako občutek, da stopi v glavo glavnega junaka, z njim podoživlja stvari in čustvuje. In prav zato je to pisanje nekaj posebnega ter zelo privlačno za bralca.

Stefan Zweig je znan predvsem po biografijah, pisal pa je tudi drame in eseje. V zgodovino se je zapisal kot svetovljansko usmerjen kronist in natančen psiholog, po izpovednem izrazu pa eklektik. Med njegova osrednja dela spadajo romani Marija Antoinetta, Marija Stuart, Nestrpnost srca, Magellan. Mož in njegovo dejanje ter Včerajšnji svet.