V svojem znanstvenem delu se je ukvarjal predvsem s primerjalno zgodovino evropskega naturalizma.

V Mariboru leta 1930 rojeni Koren je na Oddelku za svetovno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral leta 1959. Od začetka šestdesetih let, ko je bil izvoljen v naziv asistenta za primerjalno književnost in literarno teorijo, pa vse do upokojitve (in še dlje) je deloval na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Doktoriral je leta 1978 z disertacijo o vplivu evropskega naturalizma na pozno pripovedno prozo Lojza Kraigherja. Leta 1987 je bil izvoljen za izrednega profesorja za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ukvarjal se je s teorijo in zgodovino primerjalne književnosti, z zvezami med slovensko literaturo in drugimi evropskimi literaturami, zlasti v naturalizmu, z literarno retoriko in verzologijo. Z različnimi članki je sodeloval v več leksikonskih delih (Leksikon CZ, Literatura, Slovenska književnost, Enciklopedija Jugoslavije, Enciklopedija Slovenije).

Mednarodni ugled
Za zgodovino ljubljanskega študija komparativistike je pomembno njegovo pedagoško delo, je ob sedemdesetletnici prof. Korena v članku za revijo Jezik in slovstvo leta 2000 izpostavil Tone Smolej. Po Antonu Ocvirku je prevzel dva predmeta iz literarne teorije: evropske verzifikacijske sisteme ter literarno retoriko. Z metaforologijo, ki jo je uvajal tudi v seminarsko delo, se je ukvarjal v devetdesetih letih, že v osemdesetih pa je za slovensko izdajo Herderjevega leksikona Literatura obdelal številne pojme iz literarne retorike in jih opremil s primeri iz slovenske književnosti (tudi iz Smoletove Antigone). Komparativistiki je posvetil tudi nekaj razprav in preglednih člankov. Z referatom o
Antigonini temi v slovenski književnosti je leta 1985 nastopil tudi na 11. kongresu Association internationale de litterature comparee v Parizu.

Svojega profesorja, čigar predmet Uvod v primerjalno književnost je veljal za enega najtežjih preizkusov študija komparativistike, se spominjajo tudi nekdanji študenti. "R.I.P. Evald Koren. Literarna retorika, Realizem in naturalizem. Študij primerjalne književnosti brez njega ne bi bil tako zabaven," je tako tvitnil publicist Marko Crnkovič, pisatelj in prevajalec Luka Novak pa: "Evald Koren (1930-2013), nepozaben verzolog in polihistor. Njegov Uvod v primerjalno je bil najhujša entry barrier za komparativiste. RIP."