Dobitnik mednarodne literarne nagrade Alfaguara de Novela, ki jo podeljujejo špansko pišočim avtorjem, je v svojih delih raziskoval zlasti krščansko obarvane tematike, kot so obžalovanje, odpuščanje in kaznovanje.
Poleg proze se je izražal še v liriki, dejaven pa je bil tudi kot novinar in scenarist za televizijske oddaje in filme ter kot profesor filmske teorije v šolah na Kubi, v ZDA in Mehiki. Pisatelj, ki je zadnji dve desetletji živel v izgnanstvu v Mehiki, je umrl konec preteklega tedna v bolnišnici, le nekaj dni za tem, ko so mu presadili ledvice.
Na rodni Kubi je objavil tri pesniške zbirke Importara el trueno (Pomemben bo grom), Las cosas que yo amo (Stvari, ki jih ljubim) in Un instante en cada cosa (V vsem za trenutek) ter kratek mladinski roman La fogata roja (Žareči kres), nato pa s svojim drugim romanom Informe contra mi mismo (Poročilo zoper mene), nekakšnimi spomini z močnim političnim nabojem dvignil precej političnega prahu.
Iz knjige Caracol beach
V Mehiko se je Alberto, med bližnjimi poznan kot Lichi, izselil leta 1990 in desetletje pozneje dobil mehiško državljanstvo.
Zgodovina, kot jo zapiše zmedena individualna zavest
V slovenščini lahko prebiramo že omenjen roman Caracol Beach iz leta 1998, ki ga je v prevodu Veronike Rot leta 2002 izdala Študentska založba. Caracol Beach je postnacionalna fikcija, zgodovina, ki jo piše zmedena individualna zavest, v njej pa se pisatelj umika od Kube kot osrednjega dogajalnega prostora. Pripoveduje o kubanskem vojaku iz angolske vojne Beto Milanes, ki živi v razkosovalnici avtomobilov na Floridi in si obupno želi umreti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje