Njena zbirka "Zore i vihori" (Zore in viharji) iz leta 1947 je prinesla preobrat v povojni poeziji. V njej so temelji njene poezije - živopisnost in skladje pesniškega izraza.

Parunova se je rodila 10. aprila leta 1922 na otoku Zlarin pri Šibeniku. Študirala je na zagrebški Filozofski fakulteti, vendar je študij zaradi vojne in drugih okoliščin prekinila. Od leta 1947 je delovala kot svobodna književnica. Med letoma 1962 in 1967 je živela v Bolgariji, potem pa se je vrnila in večinoma časa živela v Zagrebu, poročajo hrvaški mediji.

Od leta 2002 je bila zaradi različnih zdravstvenih tegob v posebni bolnišnici v Stubiških toplicah. Po lastnih besedah je imela zelo težko življenje, vse od otroštva jo je spremljalo bolj trpljenje kot radost.

Vesna Parun je bila prva ženska v hrvaški književnosti, ki je živela izključno od pisateljevanja. Bila je dopisna članica Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Za ustvarjalno delo je prejela vrsto nagrad in priznanj, med drugim leta 2003 nagrado "Tin Ujević" za zbirko sonetov "Suze putuju" (Solze potujejo). V tujih jezikih je izšlo 11 njenih pesniških zbirk.

Z zbirko "Crna maslina" (Črna oljka) iz leta 1955 se je ljubezen uveljavila kot temeljni motiv njene poezije. Sonete je objavila v zbirkah "Sto soneta" (Sto sonetov), "Olovni golub" (Svinčeni golob) in "Salto mortale". Jezo nad ozadjem vsakdanjosti je izpisala v knjigi "Apokaliptičke basne" (Apokaliptične basni), podobna je satira, polna ironije in sarkazma, "Tronožac koji hoda" (Trinog, ki hodi).

Bralci se je bodo spominjali tudi po knjigah "Vidrama vjerna" (Zvesta vidram), "Patka Zlatka" (Račka Zlatka), "Ti i nikad" (Ti in nikoli), "Konjanik" (Jezdec), "Otvorena vrata" (Odprta vrata), "Ptica vremena" (Ptica časa), "Mozak u torbi" (Možgani v torbi), "More jadransko" (Morje jadransko), "Da sam brod" (Ko bi bila ladja) in drugih.

Parunova je pisala tudi drame, eseje in kritike. Objavila je več kot 20 knjig za otroke z motiviko iz rastlinskega in živalskega sveta, med njimi je posebno znana "Mačak Džingiskan i Miki Trasi" (Maček Džingiskan in Miki Trasi).

Prevajala je iz slovenščine, nemščine, francoščine, bolgarščine.

V slovenščini je poezija Vesne Parun med drugim izšla v izdajah Pesmi in Pesmi o Mikiju. Prevedenih je bilo tudi več njenih knjig za otroke.