Po pisanju časopisa Delo je Kovač pogodbo o sodelovanju podpisal ta teden, izjav pa pred temeljitim pregledom projekta ne daje.

Že tretje ime na sokuratorskem položaju
Lani spomladi je Sebastjan Eržen, takratni v. d. direktorja Javne agencije za knjigo RS, ki projekt Slovenija, častna gostja Frankfurta 2023 vodi, za kuratorja programskega dela predstavitve imenoval prevajalko in profesorico na prevajalskem oddelku FF Amalijo Maček ter nemškega pisatelja, pesnika, dramatika in prevajalca Matthiasa Göritza.

Prva je pozneje odstopila in jo je nadomestil literarni zgodovinar Igor Grdina, ki je prav tako odstopil. Zdaj je to vlogo prevzel Kovač, ki je po pisanju Dela namignil, da bo prisluhnil založnikom, ki imajo občutek, da so bili pri projektu do zdaj delno prezrti.

Priprave tečejo že osem let
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj, za seboj pa ima več let priprav. Vlada je kandidaturo Slovenije za častno gostjo Frankfurta potrdila leta 2014 in za projekt zagotovila 2,5 milijona evrov. Projekt je bil eden izmed osrednjih ciljev na področju knjige v nacionalnem programu za kulturo 2014–2017.
Elaborat kandidature je Slovenija predala leta 2015, pogodbo pa je podpisala leta 2018 za gostovanje v letu 2022. To je bilo pozneje prestavljeno.

60 naslovov že izbranih
Maja 2020 je začela delovati projektno-programska skupina, ki je zadolžena za vsebinski in izvedbeni koncept ter bo spremljala učinke projekta. Za izbor knjig s področja leposlovja in humanistike, ki jih bodo po predlogu slovenskih založb posredovali nemškim urednikom in založnikom oziroma agencijam, pa je po podatkih spletne strani Jaka pooblaščena posebna komisija strokovnjakov. V t. i. frankfurtski komisiji so poleg Kovača in Grdine še Silvija Borovnik, Mateja Komel Snoj, Janko Kos, Urška Perenič, Mimi Podkrižnik in Igor Saksida.

Ekspertno komisijo je septembra lani imenoval Dimitrij Rupel, ki je pred tem postal v. d. direktorja Jaka. Tam so pojasnili, da je komisija na podlagi predlogov založb izbrala okrog 60 naslovov, temu pa so sledili postopki za opremljanje z vzorčnimi prevodi in katalogi.

Objavljeni in odprti so tudi razpisi za financiranje prevodov v tuje jezike. Končno število nemških prevodov slovenskih knjig bo znano prihodnje leto. Seznam knjig, ki so bile prevedene v nemščino v zadnjih treh letih, pa bo po podatkih Jaka presegal 100 naslovov.
Rupel je po pisanju Dela v četrtek med drugim povedal, da nameravajo v Frankfurtu predstaviti 100 naslovov slovenskih avtorjev v nemščini, na odločitve nemških založnikov pa ne morejo vplivati.