Akcije so se v radovljiški knjižnici lotili, ker so opazili, da dodatno spodbudo za poseganje po knjigah potrebujejo tudi odrasli, in se lotili akcije, ki poziva k branju kakovostnih knjig zlasti slovenskih avtorjev in poezije. Direktorica radovljiške knjižnice Božena Kolman Finžgar je pojasnila, da je akcija Ta knjižni svet namenjena vsem, starejšim od 15 let. Povabili jih bodo, naj preberejo šest romanov in eno pesniško zbirko, po katerih bralci posegajo vse redkeje. Knjižničarji so pripravili seznam 30 kakovostnih knjig aktualnih slovenskih in tujih avtorjev, iz katerega bodo bralci izbrali sedem del, o njih zapisali svoje mišljenje in ob koncu akcije, 30. aprila, prejeli priznanje.

Knjižničarka Barbara Klinar je poudarila, da se je med odraslimi že kar pokazalo zanimanje za sodelovanje v akciji. "Najboljši izplen akcije pa bi bilo zadovoljstvo bralcev, da so prebrali res dobro knjigo, ki jim je pustila tudi kakšno sled in kakšno idejo v razmislek. Verjetno bo kakšna knjiga komu tudi spremenila življenjsko razmišljanje, kar je tudi smisel te akcije," upa Klinarjeva.

Nadgradnja v prihodnosti
Verjetno pa bodo v prihodnje projekt tudi nadgradili z bralnimi krožki in pogovori o prebranih knjigah, je povedala knjižničarka Irena Razingar, ki opaža, da veliko aktivnih ljudi, čeprav so zelo obremenjeni s službo in vsakodnevnimi skrbmi, rado poseže po knjigah. Ob tem je pomembno, da so starši zgled svojim otrokom in jih spodbujajo pri branju, saj raziskave kažejo, da priljubljenost branja pri mlajši generaciji, zlasti pri fantih, močno upada.

"Opažamo, da veliko otrok res bere samo še to, kar predpiše šolski program in to je na dolgi rok seveda katastrofa. Zato se mi trudimo s celo vrsto akcij spodbujati branje," je poudarila direktorica knjižnice in opozorila, da, če posamezniki ne berejo v otroštvu, ni veliko verjetnosti, da bi brali, ko odrastejo. To pomeni, da tudi svojim otrokom ne bodo brali in začenja se začarani krog, ki vodi družbo, katere prenos znanj temelji na branju, v težak položaj.

Visoka izposoja
Radovljiška knjižnica se sicer tudi na račun akcij lahko pohvali z dokaj visoko izposojo literature na prebivalca. Slovensko povprečje se giblje okrog 14 izposojenih enot gradiva na prebivalca letno, v Radovljici pa ta številka presega 17 enot, saj si na leto člani knjižnice izposodijo prek 600.000 knjig. "Prepričani smo, da je branje užitek in tudi zato ga tako zelo spodbujamo," je poudarila Finžgarjeva.