Literati se letos posvečajo nedavnim naravnim in političnim katastrofam, ki so zaznamovale mirovniške procese po svetu.

Kot je spomnila predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma, je bil odbor pisateljev in pisateljic za mir ustanovljen že nekaj let pred izbruhom jugoslovanskih vojn in že takrat se je močno angažiral v pomoč pisateljem, ki so ostajali na teh območjih, denimo v obleganem Sarajevu. Priskrbel jim je finančna sredstva, jih evakuiral, da so našli mesto v Ljubljani. PEN namreč poleg zaščite svobode govora in promocije književnosti ščiti tudi same pisatelje, pravo.

Pomembni temi letošnjega srečanja bosta vojni v Ukrajini in Gazi. "Od zasedbe Krima do danes Ukrajina beleži eno najvišjih številk preganjanih pisateljev in pesnikov, kulturnikov in humanistov, ki so ali pristali v zaporu ali ruskem ujetništvu ali bili umorjeni. V Gazi pa je bilo doslej ubitih že skoraj sto pisateljev, pesnikov in novinarjev, nekateri načrtno, spet drugi kot kolateralne žrtve. Zgodovina nas uči, da tisti, ki so posebej kritični do režima, postanejo njegove tarče," opozarja.

Kje vidi moč literatov? "Naša moč je literatura, umetniška beseda, s katero ne dosežemo le politikov, ampak tudi srca ljudi in v njih vzbudimo sočutje, da se odločijo pomagati žrtvam in pripomorejo k zaustaviti vojn. Mednarodni in Slovenski PEN se že vsa leta postavljata na stran žrtev in skušata vzbujati sočutje v ljudeh. Slovenski PEN je slovenski politični vrh nedavno pozval k priznanju Palestine in odziv je bil dober."

V pripravi resolucija o Gazi
Odbor generalne skupščine pisateljev za mir bo v sklopu tokratnega srečanja pripravil resolucijo o Gazi za 90. kongres Mednarodnega PEN-a, ki bo jeseni v Oxfordu. Tuma za zdaj o resoluciji še ne more povedati kaj več, bo pa v duhu našega dosedanjega delovanja, pravi. Odbor bo resolucijo pripravil nekako 80-odstotno, na kongresu v Oxfordu bo besedilo dokončano oblikovano.

Mednarodni PEN združuje približno 140 centrov po vsem svetu, ki pa si niso enotni glede Gaze. Kot pravi Tuma, bo resolucija na kongresu sprejeta, če bo dobila podporo večine delegatov. "Sprejema se z glasovanjem in Ameriški PEN, ki ima tako zaradi lokalne politike kot ameriškega ustroja denimo težavo, kako obsoditi vojno v Gazi, ima samo en glas. Prav tako imata po en glas oba nemška PEN-a, pri čemer je berlinski nekoliko liberalnejši. V splošnem pa mislim, da naša mednarodna skupnost kaže sočutje do Palestincev," razloži.

Spomin na Čile
Uvod v srečanje je literarni večer s čilskim pesnikom Germanom Rojasom (odvil se bo danes v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani), ki so ga naslovili Spomin na Čile. Rojas je predsednik odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN-a. Lani je minilo 50 let od diktature Augusta Pinocheta, katerega žrtev je bil tudi Rojas, ki je bil zaprt in mučen, nato je šel v prisilni eksil.

Beseda bo tekla tudi o vojni v Ukrajini. V Sloveniji pričakujejo ukrajinsko pesnico mlajše generacije Katerino Kalitko. Sočasno bo potekalo tudi srečanje mreže Alpe-Adria za mir, ki ga bo moderirala Ifigenija Simonović.

Jutri ob 18. uri bo v hotelu Park slavnostno odprtje pisateljskega srečanja. Častna pokroviteljica 56. mednarodnega srečanja Odbora pisateljev in pisateljic za mir je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki bo zbrane tudi nagovorila na odprtju, večer bo popestril pesniški recital Tajde Lekše, ki bo letos v 24 jezikih.

Posledice katastrof na mirovniške procese
V sredo se bosta odvili okrogli mizi v Hotelu Park na Bledu. Dopoldansko so naslovili Posledice katastrof na mirovniške procese: Odziv pisateljev. Moderiral jo bo Rojas, sodelovali bodo Hanna Komar iz Belorusije, Jan Krasni iz Argentine, Tahira Abdullah, pakistanska pisateljica in aktivistka za človekove pravice, ki je po besedah Tanje Tuma osrednja gostja letošnjega srečanja, in Katerina Kalitko.

Popoldansko okroglo mizo so naslovili Multikulturnost in dialog v balkanski literaturi. Moderirala jo bo Vesna Mikolič, sodelovali bodo Tijana Rakočević (Črna gora), Vladimir Martinovski (Makedonija), Andrea Lešić (BiH), srbski pisatelj in novinar Marko Vidojković, ki je eden najglasnejših kritikov srbskega režima, in iz Slovenije Milan Jazbec. V povezavi z zadnjo je predstavnica Slovenskega centra PEN v odboru pisatelji za mir in nekdanja veleposlanica v Braziliji Milena Šmit poudarila, da moramo biti mi, ki živimo v tej regiji, občutljivi za to, kar se zadnja leta dogaja v državah nekdanje Jugoslavije, da se omejuje svoboda govora in preganjajo pisatelji.

Literarni festival Obrazi miru so letos predali mladim. Predsednica na novo ustanovljenega odbora Mladi PEN pri Slovenskem centru PEN Selma Skenderović je na pisateljsko srečanje povabila nekaj mlajših gostov, med katerimi je izpostavila že omenjeni Hanno Komar in Tijana Rakočević, ki ju je opisala kot zelo angažirani avtorici. Poleg Selme Skenderović bosta obe sodelovali tudi na okrogli mizi Mladega PEN-a na temo Na presečišču družbene angažiranosti in literature, ki bo v četrtek potekala v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Popoldne bo v ljubljanski Mestni hiši še pogovor s Tahiro Abdullah na temo Človekove pravice v Pakistanu.

Kam vodijo okoljske katastrofe?
Na srečanju bo tudi kenijska pisateljica in aktivistka Maximilia Muninzwa, ki bo spregovorila o okoljskih katastrofah, ki so mnogokrat razlog za konflikte, vojne in posledično migracije. V času pisateljskega srečanja bosta potekala tudi dogodka v Trzinu in Kropi.