Milčinski, rojen leta 1867 v Ložu na Notranjskem, je bil pravnik, humorist, satirik, mladinski pisatelj in dramatik. Pisati je začel že kot študent, med vojno tudi pod psevdonimom Fridolin Žolna. Ob delih, ki so se vtisnila v kolektivni spomin Slovencev denimo Tolovaj Mataj, Ptički brez gnezda ali pa Skavt Peter, je vendarle njegova najbolj znana zbirka humoresk o Butalcih, ki so od leta 1949 izhajale posthumno v različnih tiskanih oblikah.

"Z njimi je namreč Slovencu nastavil jedko ogledalo, ki velja za vse čase oziroma tudi potem, ko se je kot njihov literarni oče leta 1932 poslovil od tega sveta. Sicer pa se Slovenec rad roga Butalcu, sam pa si le redko prizna, da je Butalec pravzaprav on sam. Predvsem zato, ker mu še vedno kronično primanjkuje duhovitosti in posledično zdrave samokritičnosti," so zapisali na Prvem in Arsu. Tokratni nekoliko neobičajni tedenski cikel iger je zasnoval režiser Klemen Markovčič. Vse so nastale v produkciji Uredništva igranega programa.

Nocoj ob 22.05 na Arsu je kot zadnja iz cikla na sporedu Vesela povest o žalostni princesi. To je igra o princesi, ki je nič na svetu ne more razveseliti. Nazadnje pa se le najde nekdo, ki zna premagati njeno slabo voljo. Igra je bila posneta aprila leta 1955 in sodi med najstarejše iz arhiva Radia Slovenija.

Glasnika igra Marijan Krišelj, princeso Mihaela Novak, knez je Edvard Gregorin, grofica pa Silva Danilo. Grof je Bojan Peček, Alamon pa Jože Zupan, Pavluša je Brane Starič, princ pa Lojze Rozman, Gašper je Frane Milčinski. Igro so sooblikovali avtor izvirne glasbe Bojan Adamič, tonski mojster je bil Dušan Mauser, režiserka pa Maša Slavec. Posneto je bilo v studiih Radia Ljubljana aprila 1955.

Sorodna novica Z Butalci v šolskem sistemu bi vzgajali upornike

Cikel so sicer zagnali z Butalci Frana Milčinskega v kabaretski priredbi Mitje Mejaka iz leta 1971.

Župana je odigral France Presetnik, policista Aleksander Valič, razbojnik Cefizelj je bil Polde Bibič, Butalec Maks Bajc, Butalka pa Mila Kačič. Avtor izvirne glasbe je bil Marjan Vodopivec, tonski mojster Bojan Stopar, dramaturg Emil Smasek in režiser Dušan Mauser. Nastala je v produkciji Uredništva igranega programa, posneto pa je bilo v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.

Druga ponovitev v tem sklopu so bili Butalci v priredbi Mojce Jan Zóran iz leta 1994. Razbojnik Cefizelj je bil tedaj Brane Grubar, župan Dare Valič, policista je interpretiral Aleš Valič, peka Borut Veselko. Igro so sooblikovali tonska mojstrica Metka Rojc, glasbeni opremljevalec Marko Stopar ter režiser Gregor Tozon. Posneto je bilo v studiih Radia Slovenija oktobra 1994.

Kot tretja je bila na sporedu kratka radijska igra Posvet. Milčinski je bil po poklicu pravnik in pred in med prvo svetovno vojno ugleden ljubljanski sodnik, po vojni v kraljevini Jugoslaviji pa tudi član tako imenovanega stola sedmerice v Zagrebu, najvišjega sodišča v državi. Iz te svoje sodniške prakse je črpal snovi za veliko svojih del, kot prvi avstroogrski sodnik za mladoletne tudi za svoje znamenite Ptičke brez gnezda. V tokratni kratki komediji je duhovito orisal sodno razpravo in s svojo satirično ostjo ni prav nič prizanašal niti lastnemu sodniškemu stanu. Delo je režiral njegov vnuk, režiser Matija Milčinski.

Igrajo Bojan Emeršič, Slavko Cerjak, Boris Ostan, Dare Valič, Janko Petrovec, Nejc Simšič, Miha Veršnjak in Juš Milčinski. Igro so sooblikovali tonska mojstra Miro Marinšek in Jure Culiberg in dramaturg Goran Schmidt. Posneto je bilo v studiih Radia Slovenija oktobra 2001.