Sin JRR Tolkiena in založba HarperCollins se morata braniti obtožb, da ju je pri pripravi romana The Children of Hurin, katerega zgodba je bila delno podana že v knjigi Simarillion, vodila le želja, finančno se dodobra okoristiti. Foto:
Sin JRR Tolkiena in založba HarperCollins se morata braniti obtožb, da ju je pri pripravi romana The Children of Hurin, katerega zgodba je bila delno podana že v knjigi Simarillion, vodila le želja, finančno se dodobra okoristiti. Foto:
Gospodar prstanov
Dogajanje v romanu The Children of Hurin je menda precej bolj mračno kot v trilogiji Gospodar prstanov. Predvsem liki so bolj zlovešči. Foto: Kolosej
JRR Tolkien
JRR Tolkien je šele po smrti začel zares dobro služiti.

Mladenič je le eden izmed množice navdušencev nad fantazijsko literaturo JRR Tolkiena, čigar roman The Children of Hurin (Otroci Hurina) je včeraj izšel. Gre za delo, ki ga Tolkien sicer nikoli ni dokončal; to je zaradi velike (in vedno večje) priljubljenosti Tolkienovih del storil njegov sin Christopher Tolkien. Zaradi evforije, ki se okoli Tolkienovih del spleta vse od premiere prvega od treh filma Gospodar prstanov, je založba HarperCollins v tisk poslala 50.000 izvodov, kar je sicer značilno le za dela največjih literarnih zvezdnikov; po navadi tistih, ki se v svojih delih ukvarjajo s kriminalnimi ali ljubezenskimi zapleti.

"Kraja" iz finskega ljudskega slovstva
Tudi pri pisanju dela The Children of Hurin se je JRR Tolkien naslonil na nordijsko mitologijo, natančneje na finsko. Dogajanje v zgodbi, ki jo menda preveva precej bolj mračnjaško ozračje kot Gospodarja prstanov, se naslanja na finsko epsko pesem Kalevala, ki jo je v 19. stoletju na podlagi zgodb iz finske in karelijske mitologije napisal Elias Lönnort. Na Finskem je ta pesem nacionalni narodni ep in velja za eno najboljših del finskega ljudskega slovstva.

Kontinuitete s trilogijo Gospodar prstanov ne izkazuje le "jadranje" nove knjige na valovih slave, ki jih je sprožilo monumentalno fantazijsko delo, ki ima danes že skoraj status biblije med fanatičnimi privrženci fantazijske literature. Pri opremi knjige The Children of Hurin je namreč sodeloval ilustrator Alan Lee, ki je za svoje delo pri filmih Gospodar prstanov režiserja Petra Jacksona prejel tudi oskarja, kot ilustrator pa je podpisal tudi knjižne izdaje Gospodarja prstanov in Hobita.

Nisem tega že nekoč prebral?
Dogajanje v zgodbi se bo Tolkienovim oboževalcem verjetno zdelo "sumljivo" znano. V fragmentarni formi je bila namreč zgodba iz romana The Children of Hurin podana že v delu Simarillion, ki je prav tako izšlo po pisateljevi smrti in ki ga lahko v slovenščini v prevodu Uroša Kalčiča prebiramo od leta 2003. Tudi zato so se morali založniki in Christopher Tolien kar malo braniti, češ da jih je pri projektu The Children of Hurin vodila le prav nič plemenita želja, finančno se okoristiti s Tolkienovo dediščino.

Nekoliko neprizanesljivi so tudi nekateri literarni kritiki, ki so roman prebrali že pred izidom in zanj niso našli le dobrih besed. Kritik Tom Deveson je za The Sunday Times tako zapisal: "Strani nesamokritične literarne šibkosti. Oboževalci bodo roman nedvomno brali s strastno pobožnostjo, za druge pa bo branje boleča pokora."