Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Tone Pavček je v 84. letu starosti umrl pretekli teden v Ljubljani. Vsestranski mojster besede, ki je veljal za pesnika življenja, s svetlimi in temnimi toni, je kljub častitljivim letom in zdravstvenim težavam, ki so ga pestile zadnje obdobje, ostajal ustvarjalno dejaven vse do konca življenjske poti. Foto: BoBo
Pesnik, prevajalec, esejist in urednik Tone Pavček je v 84. letu starosti umrl pretekli teden v Ljubljani. Vsestranski mojster besede, ki je veljal za pesnika življenja, s svetlimi in temnimi toni, je kljub častitljivim letom in zdravstvenim težavam, ki so ga pestile zadnje obdobje, ostajal ustvarjalno dejaven vse do konca življenjske poti. Foto: BoBo

Sklep o določitvi protokolarnih pravil sicer ne določa posebnih slovesnosti ob smrti odlikovancev, zato pa pravila službe v Slovenski vojski določajo, da se lahko vlada odloči za izvedbo pogreba z vojaškimi častmi po lastni presoji, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Odločitev, ki jo je na današnji dopisni seji sklenila vlada, je tudi v skladu z željami bližnjih sorodnikov pokojnika. Pogreb bo v sredo, 26. oktobra, ob 13. uri na Plečnikovih Žalah v Ljubljani.
V poklon pesniku, ki je v 84. letu starosti umrl pretekli teden, so v avli občine Piran odprli žalno knjigo. Prvi se je danes vanjo vpisal piranski župan Peter Bossman in tako izkazal spoštovanje do pesnika, ki je zadnja leta živel v Seči v bližini Sečoveljskih solin, kot pesnik pa je sodeloval tudi pri piranskem Ex-temporu. V žalno knjigo se bo mogoče podpisati vse do petka, v sredo od osme do 17. ure, v četrtek od osme do 15. ure in v petek od osme do 13. ure.
V petek se bodo pesnika spomnili tudi v koprski knjigarni Libris, kjer bodo ob 18. uri obiskovalce povabili k branju Pavčkovih proze in pesmi, ki so se jih najbolj dotaknile.
Vsestranski ustvarjalec in akademik
Tone Pavček se je rodil 29. septembra 1928 v Šentjurju pri Novem mestu. Leta 1954 je končal študij prava, pozneje pa se je posvetil novinarskemu, uredniškemu in kulturnemu delu. Delal je na televiziji, od leta 1972 pa do upokojitve leta 1990 je bil glavni urednik Cankarjeve založbe. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Slovenskega mladinskega gledališča, od leta 1979 do leta 1983 predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1996 ga je Unicef imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Pavček se je ves čas posvečal literarnemu ustvarjanju, tako za otroke kot odrasle, neizbrisen pečat je pustil tudi kot prevajalec ruske, srbske in hrvaške lirike. Za svoje pesniško in prevajalsko delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi več Levstikovih. Podelili so mu tudi Sovretovo nagrado, večernico in Veronikino nagrado. Leta 1984 je prejel nagrado za življenjsko delo.
Osebni pogum, ki ga je izkazal ob prelomnih trenutkih sodobne zgodovine, Pavčka uvršča med osrednje protagoniste procesa osamosvajanja Slovenije. Med letoma 1986 in 1990 je bil poslanec slovenske skupščine, na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 pa mu je pripadla čast branja Majniške deklaracije, prve izmed političnih izjav, ki je zahtevala suvereno slovensko državo. Predsednik republike Danilo Türk ga je 10. junija 2009 za življenjsko delo in prispevek k slovenski književnosti ter demokratični podobi slovenske družbe odlikoval z zlatim redom za zasluge.