Izbrali so jo med 56 ciklusov pesmi s poljubno tematiko. Na tretji razpis za podelitev nagrade Fanny Haussmann so se prijavili avtorji iz vse Slovenije, nekaj prispevkov je prišlo celo od slovenskih pesnikov, živečih v tujini, kar pomeni, da je glas o pesniški nagradi prešel državne meje.

O najboljšem ciklusu je presojala strokovna komisija, ki so jo sestavljali slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, prevajalka in lanska prejemnica nagrade Maruša Mugerli Lavrenčič in pesnik ter literarni kritik Zoran Pevec, je v ožji izbor nominirala pet avtoric in avtorja: Cvetko Bevc, Tanjo P. Hohler, Sašo Pavček, Andraža Poliča in Katjo Šušteršič.

Na četrtkovi slovesnosti so predstavili tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo ZKŠT Žalec izdaja že 16 let, večer pa je z glasbenim programom obogatil Andrej Toplišek trio.

Fanny Haussmann se je rodila leta 1818 v avstrijskem mestu Bruck an der Mur, v Slovenijo pa se je priselila okoli leta 1835, ko je njen oče kupil graščino Novo Celje blizu Žalca. Za prvo slovensko pesnico jo je imenoval politik, pesnik in narodni buditelj Lovro Toman, ki ji je ob izidu prve pesmi Vojaka izhod posvetil hvalnico Pervi slovenski pesnici Fani Hausmann.

Osebnost in ustvarjanje Fanny Haussmann sta še danes zavita v skrivnost. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je v resnici avtorica pesmi, pod katere je podpisana. V njej pripisanih pesmih piše največkrat o ljubezni, motivi pa so tudi domovinski in miselni, zlasti o pesniškem poklicu.