Jezuit Vladimir Kos na Japonskem živi že 50 let; danes velja za enega najvešjih pesnikov slovenske emigracije. Foto: Mladinska knjiga
Jezuit Vladimir Kos na Japonskem živi že 50 let; danes velja za enega najvešjih pesnikov slovenske emigracije. Foto: Mladinska knjiga
Koža iz bombaža

Založba Mladinska knjiga je v zbirko Prvenci razširila še za tri naslove: roman Koža iz bombaža (Gabriela Babnik) ter pesniški zbirki Poplave (Barbara Pogačnik) in Petindvajset krivulj japonske šetrti (Vladimir Kos). Kosova zbirka je sicer prvič izšla že pred več kot 30 leti - v okviru Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu -, a so pesmi kljub nekaterim arhaičnim besedam po mnenju urednice Nele Malečkar še vedno zelo sodobne.

Črna celina, tokrat brez stereotipov
Gabriela Babnik, literarna kritičarka in afrikanistka, je v romanu dala glas Afričanu, ki ne ustreza stereotipom: bere Baudelaira, nosi leviske in črno srajco, v Sloveniji pa pristane zaradi ljubezni. Pisateljica je opozorila na večplastnost romana; gre za ljubezensko zgodbo, pomemben je tudi njen družbeni kontekst, medtem ko je vodilno sporočilo knjige spajanje svetov. "Ne vem, zakaj bi se šli ločitve," je na predstavitvi knjige dejala Babnikova.

Poletna poplava
Tako kot za Babnikovo tudi za Barbaro Pogačnik velja, da se pisanju posveča že dolgo časa. Je prevajalka, esejistka in urednica, ki se s prvencem Poplave predstavlja tudi kot pesnica. Zbirka prinaša pesmi, ki so nastale v obdobju desetih let, toda kot je prepričana, je glavna značilnost pesmi ta, da so brezčasne. "Tisti, ki pišejo pesmi, jih pišejo od nekdaj." Po pesničinih besedah je njena poezija na semantični ravni razpeta na več plasti, kar ponuja tudi številne interpretacije.

Japonski minimalizem po slovensko
Pesnik, filozof in jezuit Vladimir Kos s knjigo Petindvajset krivulj japonske četrti, ki je izšla v zbirki Nova slovenska knjiga, po besedah Malečkarjeve v slovenski prostor prinaša japonsko vzdušje, tenkočutje in preciznost. Kos, ki živi na Japonskem že več kot 50 let, je v pesmih ujel več svetlobe kot mračnosti, čeprav deluje med zelo revnimi sloji.

Kos v pesmih vedno izhaja iz resničnosti, filozofija mu daje le univerzalni okvir. Da bi bila moč resničnosti še večja, pesmi, ki si sledijo po črkah slovenske abecede, spremljajo fotografije japonske realnosti. Kosa sta začeli domovina in literarna kritika odkrivati v devetdesetih letih, zdaj velja za enega največjih pesnikov slovenske emigracije.