Dularjeva, ki bo v četrtek nagrajena za prispevek k izboljšanju zavesti o pomembnosti hranjenja in raziskovanja knjižne kulturne dediščine, je svojo poklicno pot začela kot arheologinja.

Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in pozneje sodelovala pri arheoloških izkopavanjih na Dolenjskem in v Beli krajini. Raziskave in sezname najdb je objavljala v številnih člankih, sodelovala je tudi pri nekaterih monografijah.

Strokovnjakinja za zgodovino tiska
Leta 1980 se je zaposlila v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, leta 1994 je postala njena vodja, s čimer je nadaljevala delo strokovnjaka na področju zgodovine knjige Branka Reispa. Posvetila se je predvsem širšemu področju zgodovine knjige na slovenskih tleh. Napisala je številna strokovna in znanstvena dela s področja začetkov in razvoja tiskarstva ter se kot ena prvih pri nas študijsko temeljito posvetila zgodovini knjigotrštva.

Veliko je pisala tudi o nekaterih zasebnih knjižnicah kranjske aristokracije, predvsem Auerspergovi in Valvazorjevi. Zelo pomemben je bil njen prenos znanja zgodovine knjige in knjižnic na mlajše rodove ter njeno pedagoško in mentorsko delo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je na oddelku za bibliotekarstvo kot docentka predavala predmet Razvoj tiskarstva in knjige.

Njeno delo je zaznamoval preplet knjižnične in muzejske dejavnosti, ki je pustil trajne sledi pri pomembnem povezovanju obeh strok, je v obrazložitvi zapisala komisija, ki so jo sestavljali Nataša Golob, Jasna Malešič in Marijan Rupert. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela nagrado Kalanovega sklada ter letos Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo na področju muzealstva.

Nova doba v zgodovini knjižnic
Trubarjevo priznanje letos prejmejo tudi vsi, ki so pripomogli k izgradnji in delovanju Digitalne knjižnice Slovenije. Začetki digitalizacije gradiva v NUK-u segajo v leto 1996. Koncept gradnje učinkovite digitalne knjižnice je bil opredeljen leta 2003. Med letoma 2004 in 2008 je bila izgradnja digitalne knjižnice prepoznana kot pomembnejša strateška usmeritev NUK-a.

Deset let od začetka arhiva
Knjižnico na spletu Portal dLib so vzpostavljali od leta 2003 z digitalizacijo gradiva, zagotavljanjem metapodatkov in postavitvijo digitalnih zbirk. Javnosti je dostopen od novembra 2005. NUK in celotnemu knjižničnemu sistemu omogoča nove metode in orodja na področju zbiranja, ohranjanja ter uporabe pisne kulturne dediščine, ki je bila digitalizirana ali pa je nastala v digitalni obliki. Z vzdrževanjem in razvojem digitalnega arhiva, vrednega zaupanja, pripomore k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, piše v obrazložitvi.