Uvodno predavanje Matjaža Kmecla ‒ ki se je opravičil zaradi epidemičnih razmer ‒ je prebrala Neža Zajc z Inštituta za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ki je ob Urški Perenič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani soorganizatorica simpozija.

Onkraj statusa avtorja prvega slovenskega romana
Kmecl je v svojem predavanju med drugim zapisal, da je bil že Jurčičev pogreb maja 1881 narodotvorni dogodek, "bil je eden prvih 'preštevalnih' pogrebov, ko se je v Ljubljani zbrala vsa Slovenija, voditelji pa so priložnost porabili za svojevrstno inventuro narodnega stanja". Opomnil je, da sedanji slovenski "osamosvojitelji" na to, da je bil Jurčič eden njihovih zgodnjih prednikov, pozabljajo, kolikor sploh vejo zanj.

Jurčiča tudi ne moremo odpravljati s šolskimi floskulami, "češ da je pisec prvega slovenskega romana, in čim podobnim". Tudi ga na drugi strani ni mogoče preprosto primerjati s sočasnimi evropskimi pripovedniki. Kmecl se je dotaknil tudi razmerja med Franom Levstikom in Jurčičem, ki je bil, kot je dejal, izrazito ambivalentno. Oba sta bila nekakšna slovenska prvoborca, literarno pa sta stala na nasprotnih bregovih; Levstika je vodilo kmečko slovensko, Jurčiča pa gosposko slovensko prepričanje. V predavanju je pozornost namenil Josipu Stritarju kot tistemu, ki je vedel, da je to, kar počne Jurčič, "skoraj naša edina prava literarna prihodnost".

Jurčičeva zapuščina pod streho NUK-a
Matjaž Lulik iz Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je v svojem predavanju spregovoril o Jurčičevi zapuščini, ki jo hranijo v tem kulturnem hramu. Jurčičeva rokopisna zbirka vsebuje osebne dokumente, rokopise, korespondenco ter nekaj uredniškega in drobnega gradiva, slikovna zbirka pa portrete in druge fotografije, ki so povezane z njim.

Predavanje Urške Perenič je nosilo naslov Nastajanje Jurčičeve podobe, predavanje Neže Zajc pa Josip Jurčič kot začetnik realističnega diskurza: Od epika do zrelega pripovednika. Igor Grdina se je posvetil Jurčičevi tragediji Veronika Deseniška, ki jo je pisatelj pisal ob iztekanju življenja. Predavanje producentke za literarno dejavnost na Javnem skladu za kulturne dejavnosti (JSKD) RS Barbare Rigler pa je bilo naslovljeno Jurčičeva "obsodba" v prevodu.

Popoldanski del simpozija prinaša še predavanja Mihaela Glavana z naslovom Josip Jurčič ‒ utemeljitelj slovenskega novinarstva, Bernarda Nežmaha z naslovom Jurčičevo formiranje časnikarstva, Janeza Markeša na temo Jurčič, novinarstvo in politika v perspektivi postajanja slovenskega naroda in Alje Brglez z naslovom Josip Jurčič: Od prekarca in podjetnika do politika. Dogodek bodo sklenile sklepne misli in razprava.