Za posameznika, ki se za samomor odloči, je po storjenem dejanju zgodba končana - zgodbe ljudi, ki so jih imeli rade, pa doživijo močan pretres. Če upoštevamo oceno, da vsak samomor prizadene najmanj šest oseb, je "preživelih žrtev" samomora v Sloveniji vsako leto najmanj 2.700 ... Številni med njimi so seveda tudi otroci.

Žiga Valetič nam v risanem romanu Gugalnica, ki je s pomočjo nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara pravkar izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, pripoveduje zgodbo o desetletnem fantu, čigar oče je življenje končal po lastni odločitvi. Ko fant odraste, ugotovi, da mora svoji hčerki na primeren način razložiti, kako je umrl njen dedek.

Prav v tej časovni perspektivi je, kot je v spremni besedi poudarila Saška Roškar, nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora, "ena izmed posebnosti in vrednosti stripa: v časovnem potovanju vidimo stisko tistih, ki žalujejo zaradi samomora, najprej skozi otroške, pozneje pa tudi skozi odrasle oči". "Tako spoznamo, da 'do konca ne preboliš nikoli.' (...) Bralec prek osebne zgodbe odkriva vprašanja in dileme, s katerimi se soočajo svojci: Zakaj? Kaj sem naredil narobe? Me nisi imel dovolj rad? Zakaj si nas zapustil ..."

"Samomor je zelo težka, če jo gledamo nevtralno, fenomenološko, pa tudi zelo zanimiva tema," je na današnji predstavitvi risanega romana priznal njegov scenarist, Žiga Valetič, ki je tudi soavtor knjige Samomor - večplastni fenomen. Med preučevanjem materiala za to knjigo je že pred leti ugotovil, da mladostniki, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora, skoraj edine resne sogovornike najdejo med ljudmi, ki so preživeli enako kot oni sami. "Tudi v stripu naš deček v poletni koloniji v Pacugu stik naveže edino z vrstnico, ki je izgubila mamo v prometni nesreči. Skušal sem prikazati toplino, ki si jo otroci lahko izkažejo med sabo.

Če se o samomoru ne govori, se ga tabuizira, obenem pa stigmatizira družino, ki se mora spopadati z njegovimi posledicami, je prepričan Valetič. Kot primer navaja nedavno tragično smrt smučarja Borisa Strela. "O tem, da si je vzel življenje, je večina medijev molčala. Že iz teh poročil je bilo jasno, da je zadaj nekaj, česar nihče noče poimenovati. Nato pa sem pred nekaj dnevi isto temo videl kot naslovno zgodbo nekega tabloida. Če se o teh stvareh ne govori na primeren in strokoven način, ko se kaj takega zgodi, nas kot družbo rado zanese v drugo skrajnost."

Topla oranžna barva omehča "agresivnost" stripa
Ker je strip po Valetičevem mnenju pogosto "agresiven" medij, se je moral za ilustracijo obrniti na nekoga z "blagim, prijaznim" likovnim pristopom za občutljivo tematiko. Na tem mestu v zgodbo vstopi Gašper Rus. "Če tema zahteva izjemno subtilen pristop scenarista, je ista naloga nato tudi pred striparjem: najti sem moral stil, ki je po eni strani zelo jasen, poveden in emotivno močan, po drugi strani pa se mora izogniti prevladujočim stripovskim stilom, ki znajo biti agresivni ali pretirano karikirani," svoj pristop razlaga Rus.

"Risbo sem skušal očistiti vsega odvečnega, zato se nisem spuščal v pretirane detajle in se raje odločil za stilizirano, blago karikirano risbo. Pomembna je bila tudi odločitev, da se bomo izognili klasičnemu stripovskemu kontrastu črne in bele barve, ki bi lahko še potenciral tragiko ubesedenega, ter uvedli še toplo oranžno, ki dodaja element upanja."

Tudi odvračanje od nepreklicnega
Postopoma zgodba razkriva tudi svoje preventivno sporočilo. "Knjiga je dragocena tudi za nekoga, ki razmišlja o samomoru," je prepričan Bogdan Dobnik iz združenja Ozara. "Roman ilustrira, kako z dejanjem, ki je, če smem tako reči, rahlo egoistično, prizadeneš ljudi, ki te imajo radi."

Gugalnica čustev
Ideja za naslov stripa se je Valetiču porodila, kot sam temu pravi, v spontanem "Hevreka!" trenutku. "Otroci, ki izgubijo starše zaradi samomora, doživijo strašen šok. V zatišju po tem šoku je zanje značilno, da v enem trenutku še sodelujejo pri igri v vrtcu ali šoli, v naslednjem pa že odtavajo v svoj svet in izgubijo pozornost. Gugalnica se mi je zdela zelo dobra metafora za njihovo čustveno nihanje."