"Zunanji del ušesa se mi je od nekdaj zdel najbolj likovni del obraza, to nastajanje in minevanje lepote uhlja pa tankočutno ponazarjajo prav Markove risbe," o Pogačnikovih risbah pravi Geister. Pesniško zbirko z naslovom Tihe stvari, ki torej prinaša novo sodelovanje obeh umetnikov, Geistrovo poezijo in Pogačnikove risbe, bodo predstavili drevi ob 20.00 na vrtu gradu Khislstein v Kranju. Pogovor z Iztokom Geistrom bo vodila Neža Gačnik.

Zgodba nastanka nove pesniške zbirke je povezana s Pogačnikovim jubilejem in razstavo, ki so jo ob tem pripravili v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Izšla je junija in s tem pospremila odprtje razstave, ki bo odprta še do 30. avgusta.

Prepletena pot dveh ustvarjalcev
Geistra je vodja galerije Marko Arnež povabil, da bi razstavo Pogačnikovih likovnih del ob njegovem jubileju povezali s poezijo, kot je bilo to običajno v OHO-jevskih letih. "S Pogačnikom sva odraščala v mestu, kjer se Kokra izliva v Savo, bila sva sošolca v gimnazijskih klopeh, na Laborah, od koder je prelep razgled na legendarno mestno veduto, sva s pomočjo družic tiskala OHO-jevske publikacije in navsezadnje sva tudi oba nagrajenca Prešernovega sklada," je o sodelovanju povedal Geister.

Prvotna ideja je bila ponatis pesmi in risb iz njunega zgodnjega sodelovanja, vendar pa je Geister raje napisal nove pesmi na temo Pogačnikovih neobjavljenih risb ušes iz 60. let prejšnjega stoletja, ki jih je našel ob pospravljanju predalov.

Trivrstične pesmi, ki po ritmu in zgoščenem izražanju spominjajo na japonsko poezijo haiku, z uglaševanjem slovenskega metaforičnega besednega zaklada preigravajo pojme slišnosti in neslišnosti. Uhelj naj bi bila tista najtišja, stiha in upodobitve vredna stvar v tej poetiki prispodob in preoblikovanj, še pove avtor zbirke Tihe stvari.

Izšla tudi knjiga pogovorov Komelja s Pogačnikom
Razstavo Marka Pogačnika so v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju odprli 27. junija, poleg pesniške zbirke Tihe stvari z Geistrovimi pesmimi in Pogačnikovimi risbami pa je izšla še knjiga s pogovorom Miklavža Komelja s Pogačnikom z naslovom Vedno v začetku. To bodo v sklopu dogodkov Torkov kulturni vdih v Khislsteinu predstavili naslednji torek.

Iztok Geister (1945) je prve pesmi objavil v gimnazijskem glasilu Plamenica leta 1963. Kasneje je objavljal tudi v drugih revijah in izdal vrsto pesniških zbirk. Poleg tega je napisal tudi več proznih, esejističnih in poljudnoznanstvenih knjig. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim zlato ptico za poezijo, Rožančevo nagrado za esejistiko, nagrado Prešernovega sklada za prozo in zlatnik poezije za prispevek k slovenski poeziji.

Sorodna novica 80 let Marka Pogačnika, umetnika, ki je življenje zapisal iskanju potencialov zdravja Zemlje

Avtor veliko pozornosti posveča človekovemu odnosu do narave. Za njegov pogled na svet je najznačilnejše zagovorništvo narave, kar pomeni, da naj bi naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij in prilagajanju spremembam.

Marko Pogačnik (1944) išče pri svojem delu načine, kako lahko umetnost sodeluje pri oblikovanju in ozemljitvi celovite kulture, ki jo imenuje kultura Gaje. Pri tem razvija različne oblike izražanja bodisi v obliki likovnega pristopa, kot je risba, prostorske postavitve iz naravnih materialov ali delavnice v naravni ali mestni krajini. Temelj njegovega dela je OHO-jevska paradigma, razvita v 60. letih 20. stoletja skupaj z Geistrom.