Institut informacijskih znanosti (IZUM) je pretekli teden gostil 24. mednarodno konferenco COBBIS, na kateri so razpravljali tudi o možnostih uporabe umetne inteligence pri programski opremi za knjižnice in storitvah knjižnic za uporabnike. Po besedah direktorja Aleša Bošnjaka je tudi v knjižničarstvu to lahko dobrodošla pomoč.

Sorodna novica Zaživela je Cobiss Ela, prva javna platforma za izposojo e-knjig v Sloveniji

"Umetna inteligenca bo vsekakor prinesla veliko sprememb, ki se jih morda tudi bojimo. A mogoče bomo pri določenih procesih postali veliko hitrejši in učinkovitejši, zato je razmislek neizogiben," je dejal in kot primer navedel navigacijske sisteme v avtomobilih, ki so močno olajšali potovanje. "Kot pravi naš prvi govorec Svein Arne Brygfjeld iz Norveške: umetna inteligenca je tu, samo brez panike," je dodal.

Umetna inteligenca za reševanje težav, povezanih z besedili
V zadnjih letih se umetna inteligenca vse pogosteje uporablja tudi za reševanje težav, povezanih z besedili. Sem spadajo povzemanje in razumevanje besedil, logično sklepanje, pridobivanje ključnih informacij iz dokumentov in iskanje ustreznih informacij v velikih bazah podatkov in dokumentih, kar je po besedah Erika Novaka z Instituta Jožef Stefan lahko uporabno tudi v knjižničarstvu. "Umetna inteligenca bi se lahko uporabila na veliko različnih načinov, med drugim pri podajanju priporočil ali razlagi posameznih del," je povedal.

Opozoril je, da to prinaša tudi določena tveganja. "Ko smo se pogovarjali z različnimi skrbniki odprtih vsebin za izobraževanje, je bilo tudi veliko mnenj, da izdelava priporočilnega sistema ni nujno najboljša zadeva, ker lahko uporabniku omejuješ izbiro. Uporabnike tako držimo v nekih mehurčkih, zato moramo najti neki kompromis," je povedal za STA.

Sorodna novica V Mariboru zagnali superračunalnik, ki spada med 50 najmočnejših na svetu

Olajšala bi lahko predvsem rutinsko delo in katalogizacijo
Milena Bon iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) meni, da so takšna orodja lahko koristna. "Umetna inteligenca je orodje, ki nam bo vsem zelo prav prišlo. Seveda se moramo zavedati tudi marsikatere pasti, da to ni človek, da nima znanja, izkušenj, kritičnega mišljenja, v marsikakšnem segmentu dela pa nam lahko močno olajša delo, med drugim tudi pri katalogizaciji in različnih rutinskih postopkih," je dejala.

Po njenih besedah je nujno ustrezno usposabljanje delavcev v knjižničarstvu, pa tudi uporabnikov. In tu lahko knjižnice odigrajo pomembno vlogo. "V dobi umetne inteligence so knjižnice kraj, kjer se bodo uporabniki predajali tem znanjem in kjer bi lahko uporabniki brezplačno uporabljali aplikacije, tako kot uporabljajo računalnike in dostopajo do spleta," je menila.

V sistemu COBISS kmalu orodja umetne inteligence za pomoč uporabnikom
Na letošnji konferenci Cobiss se je zvrstilo 34 predavanj domačih in tujih strokovnjakov, gostili pa so več kot 200 strokovnjakov s področja knjižnično-informacijskih dejavnosti iz 11 držav. Med drugim so govorili še o dostopnosti storitev za ranljive skupine, vzpostavitvi nove tehnološke rešitve za izposojo e-knjig Cobiss Ela in uvajanju novih generacij programske opreme za knjižnice.

Po besedah Bošnjaka je konferenca COBISS priložnost, da spregovorijo o vseh vidikih uvajanja umetne inteligence v knjižničarstvo in tudi raziskovalno dejavnost. Slovenija je pri tem sicer še v začetni fazi, a meni, da se temu ne bo mogla izogniti. "Na IZUM-u delamo prve korake v tej smeri in na primer vpeljujemo v Cobiss orodja umetne inteligence za pomoč uporabnikom. Delamo prve teste in ta orodja polnimo z znanjem iz uporabniških priročnikov," je pojasnil za STA.