Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je predsedoval med letoma 1992 in 2002, od leta 2003 pa je bil njen častni član. Leta 1997 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2005 je postal častni meščan Ljubljane.

V svojem znanstvenem delu se je posvečal predvsem slovenski književnosti 19. in 20. stoletja v evropskem kontekstu. Bernikov opus obsega več kot 400 znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja slovenske književnosti v evropskem kontekstu, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Podpisal je tudi kot 16 knjig, ki večinoma obravnavajo dela Ivana Cankarja in simbolizem, objavljal pa je pa tudi v nemščini. Njegova knjižna dela so naslednja: Lirika Simona Jenka (Ljubljana, 1962), Fran Levec (Ljubljana, 1965), Cankarjeva zgodnja proza (Ljubljana, 1976), Simon Jenko (Ljubljana, 1979), Problemi slovenske književnosti (Ljubljana, 1980), Tipologija Cankarjeve proze (Ljubljana, 1983), Ivan Cankar - Monografska študija (Ljubljana, 1987), Slovenska vojna proza 1941-1980 s soavtorjem Marjanom Dolganom (Ljubljana, 1988), Slowenische Literatur im europäischen Kontext (München, 1993), Študije o slovenski poeziji (Ljubljana, 1993), Ivan Cankar - Ein slowenischer Schriftsteller des europäischen Symbolismus (München, 1997), Obzorja slovenske književnosti (Ljubljana, 1999), Spektrum ustvarjalnosti (Ljubljana, 2004), Simon Jenko - Monografija (Maribor, 2004), Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Od 1992 do 2002 (Maribor, 2005) in Ivan Cankar - Monografija (Maribor, 2006).

Prvi proti ideološkim in drugim redukcionizmom
Po drugi svetovni vojni se je med prvimi obrnil proti pozitivizmu, proti sociološkim, ideološkim in drugim redukcionizmom. Pri razlagi poezije je uveljavil notranji pristop z imanentno interpretacijo, pozneje tudi novejše metode, pri raziskavah pripovedne proze pa dognanja sodobne narativistike, so zapisali na spletni strani SAZU.

Svoje znanje in vedenje delil doma in na tujem
Predaval je na mnogih znanstvenih posvetovanjih doma in v tujini, posebej na univerzah v Zagrebu, Beogradu, Trstu, Celovcu, Innsbrucku, Giessnu, Marburgu/Lahn, Bonnu, Frankfurtu/Main, Göttingenu, Münstru, Würzburgu, Mannheimu, Dresdnu in Trierju. Bil je častni član Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU-ja (1995), Slavističnega društva Slovenije (1996), Ameriškega biografskega inštituta (Raleigh, 1996) in Društva za slovenistične študije v ZDA (1997) ter častni doktor Univerze v Mariboru (2002).

France Bernik se je rodil 13. maja leta 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Leta 1951 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz političnih razlogov je bil leta 1957 izključen, tri leta pozneje pa doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Med letoma 1961 in 1972 je deloval kot tajnik in urednik Slovenske matice v Ljubljani, med letoma 1972 in 1999 pa je bil znanstveni in višji znanstveni sodelavec ter znanstveni svetnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri SAZU-ju. Leta 1984 je postal redni profesor zgodovine slovenske književnosti.

Bernik je leta 2003 postal dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu, redni član Leibniz-Sozietät Berlin in častni član Ameriškega biografskega instituta Društva za slovenistične študije. Med letoma 1992 in 2002 je bil predsednik SAZU-ja.

Nagrajen s celo peljado priznanj
Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim nagrado Sklada Borisa Kidriča (1975), naziv ambasador Republike Slovenije v znanosti (1994), Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znanosti (1999). Med odlikovanji omenimo še red dela z zlatim vencem (1987), Recherche de la Qualité Mednarodnega reda sv. Fortunata (1993), zlatna povelja humanizma – povelje decenije (Sarajevo, 1993), Eques commendator Ordinis sancti Gregorii Magni (Vatikan, 1996), zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1997) in naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana (2005). Leta 2010 je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda, odlikovanje za pomemben prispevek k poglobitvi odnosov med Slovenijo in Avstrijo na področju literarnih znanosti.

Lani sta mu Interdisciplinarni doktorski program Ameriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani in Center za irske študije Inštituta za anglistiko in amerikanistiko na dunajski univerzi podelila priznanje za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine in kritike.

Dokument njegovega časa
Leta 2013 je o svoji življenjski in poklicni poti spregovoril v knjigi Kronika mojega življenja. V obsežnem delu, ki je izšlo pri Slovenski matici, ni le spregovoril o svojem delovanju, ampak je zapisal tudi dokument časa.