Enega največjih francoskih in svetovnih pisateljev so po poročanju francoskih medijev konec tedna prepeljali v Univerzitetni bolnišnični center v mestu Caen, kjer je v noči na ponedeljek tudi umrl. Vodilni predstavnik francoskega novega romana ni bil neznan tudi slovenskim bralcem. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Videc, Djinn in Žaluzija. Zadnji roman je lani izdala Študentska založba. Ta se je s pisateljem tudi dogovorila za gostovanje na literarnem festivalu kratke zgodbe Fabula, ki pa ga je moral pisatelj zaradi zdravstvenih težav odpovedati.

Utemeljitelj novega romana
Alain Robbe-Grillet se je rodil v francoskem Brestu 18. avgusta leta 1922 v družini inženirjev in znanstvenikov. Izobrazil se je za inženirja agronomije, vseskozi pa ga je zanimala tudi literatura. Svoj prvi roman Radirke (Les Gommes) je objavil leta 1953 in se kmalu zatem pričel ukvarjati le s pisateljevanjem. V petdesetih letih je postal eden izmed vodilnih avtorjev nove literarne smeri - francoskega novega romana, ki ga je teoretsko utemeljil v zbirki esejev Za novi roman (Pour un nouveau roman).

Prelom s tradicionalno literaturo
Za njegove in romane drugih pisateljev te literarne smeri, kot so Marguerite Duras, Nathalie Sarraute, Claude Simon in Michel Butor je značilno, da so izrazito prelomili s formo tradicionalnega romana. Dogajanje ne poteka več linearno in dogodki si ne sledijo v nekem logičnem zaporedju, ampak so popolnoma podvrženi junakovi podzavesti. Gre za t.i. tehniko "očesa kamere", ki zgolj beleži dogajanje okoli sebe in osebe, ki jih srečuje romaneskni protagonist, pri čemer pa dogodki niso povezani v celoto. Tudi konec romana ponavadi nič bolj ne pojasni poprejšnjega dogajanja, ampak ostaja odprt in dopušča različne bralčeve možnosti za interpretacijo.

V romanih te smeri tudi ne bomo našli romanesknega junaka v tradicionalnem pomenu besede, saj so ravno ta dela v veliki meri pripomogla k razkroju takšnih likov in njihovih psiholoških profilov. Za literarne protagoniste je namreč značilno, da so zelo skopo opisani. Bralec izve zelo malo tako o njihovi zunanji podobi kot o njihovih čustvih in občutjih, je pa vseskozi "podvržen" junakovemu toku zavesti.

Poleg omenjenih je napisal še romane V labirintu (Dans le labyrinthe, 1959), Hiša srečanj (La Maison de rendez-vous, 1965), Načrt za revolucijo v New Yorku (Projet pour une révolution à New-York, 1970), Topologija fantomskega mesta (Topologie d'une cité fantôme, 1976), zbirko novel Hipnosti (1962) in druge.

Dejaven tudi v svetu filma
Robbe-Grillet se je posvečal tudi filmski umetnosti. Napisal je več scenarijev, med katerimi je gotovo najbolj znan scenarij za film Lani v Marienbadu režiserja Alaina Resnaisa iz leta 1961, nekaj filmov pa je režiral tudi pisatelj sam, med njimi Trans-Europ-Express (1967), L'homme qui ment (1968), L'Eden et apres (1970), Le jeu avec le feu (1975), La belle captive (1986).

Robbe-Grillet: "Novo mora ubiti staro"
Čeprav je bil Robbe - Grillet leta 2004 sprejet med člane Francoske akademije, je bil veliko bolj kot v domovini priljubljen v tujini. Francoze je pogosto zmotil pisateljev značaj. Bil je izrazito polemičnega in vzkipljivega duha ter je glasno branil svoja družbena, estetska in literarna prepričanja. Lahko bi rekli, da je iz istih temeljev izšla tudi njegova idejna in teoretska uetmeljitev novega romana kot izrazitega nasprotja tradicionalni literaturi. Bil je prepričan, da tako kot v znanosti tudi v umetnosti obstaja napredek, ki je neizogiben, in ki odpravi z vsem preteklim ter zastarelim, zato je trdil, da "mora novo ubiti staro."

K. S.