V Somersetu rojeni pisatelj se je proslavil leta 1968, ko je njegovo kratko zgodbo The Sentinel režiser Stanley Kubrick spremenil v film 2001: Vesoljska odiseja.
Clarke, ki se je s svojo vizijo prihodnosti, podrobnimi opisi vesoljskih plovil, superračunalnikov in hitrega komunikacijskega sistema približal številnimi bralcem po vsem svetu, je med drugo svetovno vojno prostovoljno služil v letalstvu, kjer je sodeloval pri razvoju radarja in že takrat predvidel zasnovo komuniciranja prek satelitskega sistema.
V 40. letih je napovedal, da bo človek stopil na Luno do leta 2000, ideja, ki je takrat naletela prej na posmehovanje kot na navdušenje. Ko je nato leta 1969 Neil Armstrong vendarle stopil na Luno, so ZDA priznale, da je Clarke pred leti poskrbel za pomemben intelektualni zagon, ki jih je popeljal na Luno.
Kratka zgodba, ki postane kultni film
Podpisal se je pod več kot sto knjig, številne kratke zgodbe in članke, marsikdo pa mu priznava, da je znanstveni fantastiki dal bolj človeški obraz. Zgodbe svojih romanov je vedno raje utemeljil na znanstvenih dejstvih kot izključno na fikciji. S Stanleyjem Kubrickom je že leta 1964 začel sodelovati na scenariju za film 2001: Vesoljska odiseja, ki je pritegnil neverjetno več gledalcev, kot je to uspelo prejšnjim filmom tega žanra. Pod kratko zgodbo, ki je postala podlaga za film, se je podpisal leta 1948, pripoveduje pa o človeški evoluciji in tehnološkem razvoju.
Med njegovimi deli velja omeniti Encounter in the Dawn, Konec otroštva (Childhood's End, 1953), The City and The Stars (1956), The Nine Billion Names of God (1967), Rendezvous with Rama (1973), Imperial Earth (1975) in The Songs of Distant Earth (1986).
Nagrada za nagrado
Za svoje pisanje je večkrat prejel nagrado Nebula ameriških pisateljev ZF, nagradeo Hugo, ki jo podeljuje World Science Fiction Convention, prav tako pa je prejel naziv velikega mojstra ameriških piscev ZF (Grand Master of the Science Fiction Writers of America).
V slovenščini lahko prebiramo njegove romane Skozi čas in nazaj, Planet sedmih sonc, Konec otroštva, od kratke proze pa Kozmični Casanova.
Slovo zadnjega predstavnika skupine Veliki trije
Clarke je bil eden najvidnejših pisateljev svojega žanra in zadnji preminuli avtor skupine pisateljev znanstvene fantastike, poznane kot Veliki trije (Big Three). Druga dva predstavnika sta še v Rusiji rojeni Isaac Asimov, ki je umrl leta 1992, in Američan Robert A. Heinlein, ki je umrl leta 1988.
Clarke, ki ga je pisanje neprekinjeno zaposlovalo zadnjih 60 let, je pred kratkim končal pisati zadnje poglavje romana The Last Theorem.
Prihaja zlata doba potovanj po vesolju
"Zlata doba vesolja se šele začenja," je pred kratkim povedal Clarke. "V naslednjih 50 letih bo na tisoče ljudi potovalo najprej v vesolje, na Luno in nato še dlje. Vesoljska potovanja in vesoljski turizem bo nekega dne postal nekaj tako običajnega, kot je danes potovanje v eksotične kraje."
Clarka, ki je izrazil željo, da bi imel pogreb brez vsakršnega verskega pridiha in v družinskem krogu, bodo ta teden pokopali na pokopališču v Kolombu.
M. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje