Edna O'Brien (15. december 1930–27. julij 2024). Foto: EPA
Edna O'Brien (15. december 1930–27. julij 2024). Foto: EPA

Edna O'Brien je po dolgi bolezni umrla v soboto v Londonu, so na družbenem omrežju X sporočili iz založbe Faber Books in jo ob tem označili za eno največjih pisateljic našega časa. Ob romanih je pisala tudi dramska dela, pesmi, kratke zgodbe in spomine.

Stroga katoliška družina in samostanska šola
Roman z izvornim naslovom The country Girls govori o uporniških katoliških dekletih. Pisateljica je snov za knjigo črpala iz izkušenj iz lastnega otroštva, saj je odraščala v strogi katoliški družini in se med drugim izobraževala na samostanski šoli. Roman je zaradi razbijanja družbenih in spolnih tabujev postal označevalec sodobne irske književnosti, piše francoska tiskovna agencija AFP.

V slovenščini je na voljo tudi nekaj pisateljičinih kratkih zgodb v antologiji sodobnih irskih kratkih zgodb, naslovljeni Kri in voda. Foto: Založba Beletrina
V slovenščini je na voljo tudi nekaj pisateljičinih kratkih zgodb v antologiji sodobnih irskih kratkih zgodb, naslovljeni Kri in voda. Foto: Založba Beletrina

Ob tem, da je knjigo prepovedal irski cenzurni odbor, je bila deležna ostrih obsodb s prižnice in tudi precejšnjega prezira irske javnosti. Leta 1983 je Desmond Davis režiral istoimenski film, za katerega je scenarij po svoji knjigi priredila pisateljica sama. V glavnih vlogah so nastopili Maeve Germaine, Jill Doyle in Sam Neill.

Preseganje različnih ovir za ženske
15. decembra 1930 na zahodu Irske rojena Edna O'Brien je študirala farmacijo, a je ob tem odkrivala tudi književnike od Leva Tolstoja, F. Scotta Fitzgeralda do T. S. Eliota. Leta 2018 je prejela nagrado PEN/Nabokov za dosežke na področju mednarodne književnosti. Kot so zapisali v obrazložitvi, je s svojimi deli presegla "družbene in spolne ovire za ženske tako na Irskem kot drugje po svetu".

Pisateljica je namreč vse do svojega zadnjega romana Girl, v katerem je leta 2019 pisala o ugrabitvi skupine deklet v Nigeriji, v svojih delih pisala o nasilju nad ženskami. S tem je med drugim vzpostavila posebno povezavo s Francijo in s francoskim bralstvom, saj so njeni romani zaradi njenih univerzalnih bojev proti nasilju nad ženskami odmevali zlasti v Franciji. Roman Girl ji je prinesel francosko nagrado femina, ki jo je leta 1904 ustanovila revija Femina ter jo vsakoletno podelijo pisatelju ali pisateljici za najboljši v Franciji objavljen roman. Leta 2021 so jo nagradili tudi z visokim francoskim državnim odlikovanjem, znakom komturja v umetnosti in humanistiki.

Edna O'Brien na posnetku iz leta 2019, ko je prejela francosko nagrado femina. Foto: EPA
Edna O'Brien na posnetku iz leta 2019, ko je prejela francosko nagrado femina. Foto: EPA

Irski romanopisec Colum McCann je leta 2011 dejal, da je bila Edna O'Brien več kot 50 let "izvidnik irske domišljije". Škotski romanopisec Andrew O'Hagan pa je o njenem delu zatrdil: "Spremenila je naravo irskega leposlovja; žensko izkušnjo ter spolno in notranje življenje teh ljudi je prenesla na papir, kar ji je uspelo s slogom, ter je te zadeve naredila mednarodne."

Znana tudi slovenskemu bralstvu
Kot omenjeno, imamo v slovenščini na voljo njen prvenec Dekleti z dežele, ki ga je prevedel Mart Ogen. V slovenščino sta prevedena še njena romana V gozdu, ki ga je leta 2019 prevedla Maja Kraigher, in Dekle z zelenimi očmi, ki je že leta 1975 izšel v prevodu Alenke Moder. Nekaj njenih kratkih zgodb po izboru Tine Mahkota pa je leta 1998 v slovenskem prevodu Nine Grahek Križnar in Staše Grahek izšlo v izdaji Kri in voda: antologija sodobnih irskih kratkih zgodb.

Slovo neustrašne prenašalke resnice
Na novico o smrti Edne O'Brien se je odzvalo že več javnih osebnosti. Med drugim se je oglasil tudi irski predsednik Michael D. Higgins, ki je pisateljici leta 2018 izročil nagrado za izjemne zasluge. Sporočil je, da ga je vest o smrti prijateljice zelo razžalostila. Po njegovih besedah je bila izjemna pisateljica sodobnega časa in neustrašna prenašalka resnice. "Čeprav so v tujini takoj prepoznali lepoto njenega dela, se je treba spomniti sovražnega odziva, ki ga je sprožila med tistimi, ki so želeli, da bi življenjske izkušnje žensk ostale daleč od irske literature, njene knjige pa so bile ob prvem izidu sramotno prepovedane," je še poudarjeno v predsednikovem sporočilu za javnost.