Prijateljstvo in izpostavljanje ženske percepcije sveta sta dve od tematskih posebnosti literarnih del Marianne Fredriksson. Foto:
Prijateljstvo in izpostavljanje ženske percepcije sveta sta dve od tematskih posebnosti literarnih del Marianne Fredriksson. Foto:
Marianne Fredriksson: Evangelij po Mariji Magdaleni
Z Evangelijem po Mariji Magdaleni je Marianne Fredriksson katoliško cerkev razburila podobno kot Dan Brown s svojo Da Vincijevo šifro.

To je bila Marianne Fredriksson, ki je umrla v 79. letu starosti. Fredrikssonovo, ki je svoj prvi roman izdala, ko je že dopolnila 53 let, lahko prebiramo tudi v slovenščini. V slovenski jezik sta bila prevedena njena romana Evangelij po Mariji Magdaleni ter Anna, Hanna in Johanna.

Ženski pandan danu Brownu
Najbolj "razvpito" delo Fredrikssonove je verjetno ravno Evangelij po Mariji Magdaleni, ki podaja izrazito feministični pogled na lik in delo Jezusa Kristusa in ki je razburil tudi katoliško cerkev. Roman obenem podaja zgodbo o življenju Marije Magdalene, ki v uzgodbi nastopa kot prvoosebna pripovedovalka, katere besede Jezusa Kristusa prikazujejo kot zgolj človeka in ne kot sina Boga s človeško podobo. Knjiga je v javnosti začela odmevati še posebej po izidu da Vincijeve šifre, ki je prav tako prikazala od ortodoksije devianten pogled na usodo Jezusa Kristusa. Podobno kot Dan Brown je tudi Marianne Fredriksson trdila, da je svojo zgodbo osnovala na zgodovinskih dokumentih, in sicer na gnostičnih spisih, med katerimi je tudi tako imenovan evangelij po Mariji.

Zares velik uspeh je Marianne Fredriksson dosegla z delom Anna, Hanna in Johanna, ki je v izvirniku izšlo leta 1994 in ki je pisateljici prineslo nagradi za švedskega avtorja leta in za knjigo leta. Romani leta 1927 rojene Fredrikssonove so sicer prevedeni v 38 jezikov, do danes pa so po svetu prodali prek 5 milijonov izvodov njenih del.