Neda Pagon je neredko opominjala, da se v Sloveniji preveč ukvarjamo s preteklostjo in premalo optimistično zremo v prihodnost. Še ob svojem 75. jubileju pred štirimi leti je poudarila, da se vedno znova čudi, "kako odlične posameznike imamo in kako slabo državo", ter dodala, da nam manjka vedrega realizma, vendar razume, da je "seveda v danem razsulu – družbenem in vsakršnem drugem – težko pozivati ljudi k vedremu realizmu". Bila je prepričana, da to zahteva veliko samostojnega mišljenja in avtonomnosti ter ne zmanipuliranega uma, ki ga ima povprečni državljan.

Predavateljsko in raziskovalno udejstvovanje
Neda Pagon se je rodila 13. aprila 1941 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Diplomirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1964, kjer je pozneje tudi doktorirala. Delala tudi na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU-ja in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah. Bila je predavateljica sociologije na Filozofski fakulteti, Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti, kjer je bila tudi prodekanja. Na znanstvenem in publicističnem področju se je ukvarjala s sociologijo kulture, teorijo umetnosti, zgodovino marksizma in socialnih teorij ter teorijo socialnih utopij.

Izjemno bogat uredniški in prevajalski opus
Kar četrt stoletja je bila glavna in odgovorna urednica založbe Studia humanitatis. Bila je tudi soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij in Inštituta za civilizacijo in kulturo. Sodelovala je tudi v civilnodružbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja.

Pagonova je prevajala družboslovno in humanistično literaturo iz francoščine in italijanščine. Leta 2010 je prejela Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljujejo v okviru Slovenskega knjižnega sejma. Za vitezinjo reda umetnosti in leposlovja Francoske republike je bila imenovana že leta 1999. Kot prevajalka in založnica francoskih humanističnih avtorjev je leta 2014 prejela odlikovanje za častnico reda umetnosti in leposlovja Francoske republike.

"Najstarejša udeleženka vseslovenskih vstaj izpred nekaj let"
Novico o smrti so sporočili iz njenega prijateljskega kroga. "Ravnokar smo izvedeli, da nas je zapustila prijateljica, soseda, ena najpomembnejših slovenskih družboslovk povojnega časa, Neda Pagon," je na enem izmed družbenih omrežij zapisal glasbenik Drago Mislej - Mef. V svojem zapisu je poudaril, da je Neda Pagon veljala za eno najbolj razgledanih proletark, sama pa se je na svoj računa zabavala, da je "najstarejša udeleženka vseslovenskih vstaj izpred nekaj let".

Kljub pomembni vlogi v civilnodružbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja "je bila vseskozi po črnovrško skromna in ljudska, predvsem pa delavna, saj je še pred kratkim lektorirala, korigirala in sploh počela to, kar uredniki počnejo," je še zapisal glasbenik v slovo Nedi Pagon.