Pagonova se vedno znova čudi, "kako odlične posameznike imamo in kako slabo državo" ter dodaja, da nam manjka vedrega realizma, vendar razume, da je "seveda v danem razsulu - družbenem in vsakršnem drugem - težko pozivati ljudi k vedremu realizmu". To namreč zahteva veliko samostojnega mišljenja in avtonomnosti ter ne zmanipuliranega uma, ki ga ima povprečni državljan.

Pogreša tudi več aktivizma, ki ga označi za "odriv, ki bi nas spremenil iz jamrajočih osebkov v dejavne subjekte".

Kaj vzeti iz preteklosti in kako jo preseči
Kot meni, je dobro tako o dosežkih kot tudi zablodah preteklosti enkrat nehati govoriti, da se naredi čistina in se vidi, kaj je smiselno vzeti iz preteklosti in kaj ni potrebno, da bi nas še naprej obremenjevalo.

Nekdanja predavateljica sociologije na Filozofski fakulteti, Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti, kjer je bila tudi prodekanja, se je na znanstvenem in publicističnem področju ukvarjala s sociologijo kulture, teorijo umetnosti, zgodovino marksizma in socialnih teorij ter teorijo socialnih utopij.

Sicer pa je Pagonova tudi sodelavka številnih znanstvenih institucij, med drugim znanstvena sodelavka Filozofskega inštituta ZRC-ja SAZU-ja in predstavnica več raziskovalnih zavodov. Sodelovala je tudi pri ustanovitvi Fakultete za podiplomski humanistični študij (ISH) v Ljubljani.

Dejavnost v založbi, ki letos slavi 30. jubilej
Neda Pagon je še zmeraj dejavna v založbi Studia humanitatis, ki bo maja, kot je povedala, zaznamovala svojih 30 let obstoja. Največji del svoje življenjske energije je namenila prav slovenskemu založništvu, izdajanju vrhunske družboslovne in humanistične literature. Za uredniško delo pri založbi, pri kateri je bila tudi med ključnimi ustanovitelji, je leta 2010 prejela Schwentnerjevo nagrado.

Častnica reda umetnosti in leposlovja
Pagonova je prevajala družboslovno in humanistično literaturo iz francoščine in italijanščine. Za vitezinjo reda umetnosti in leposlovja Francoske republike pa je bila imenovana že leta 1999.

Kot prevajalka in založnica francoskih humanističnih avtorjev je leta 2014 prejela odlikovanje za častnico reda umetnosti in leposlovja Francoske republike. Poskrbela je namreč za prevod in objavo velikih imen francoske humanistike, kot so Ferdinand de Saussure, Michel de Certeau, Michel Foucault, Pierre Bourdieu, Tzvetan Todorov, Etienne Balibar in drugi.