Napisala je več kot 30 knjig in bila tudi literarna prevajalka.

Valerija Skrinjar se je rodila 8. novembra 1928 v rudarski družini v Zagorju ob Savi, v času, ki ga je zaznamovala huda gospodarska kriza. Pri 15 letih se je pridružila partizanom. Med drugim je bila partizanska učiteljica, nato šifrantka v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade pri komandantu Franti. Tam je doživela tudi pekel bojev na Menini planini in preboj petsto borcev iz obroča 12 tisoč borcev SS-ovske divizije Galizien.

Sorodna novica Preboj

Kot šifrantka je Valerija Skrinjar upodobljena tudi v filmu iz leta 2019 Preboj, ki ga je po knjigi Past na Menini planini partizanskega komandanta Franca Severja - Frante režiral Dejan Babosek.

Avtorica "knapovske sage" Zmajeva kri
Napisala je več kot 30 knjig za mlade in odrasle. V trilogiji Zmajeva kri je v romansirani obliki prikazala zgodovino premogovništva v zagorskem rudniškem bazenu in svoje delo zasnovala tako obširno, "da zasluži podnaslov knapovska saga, saj sega njegov pripovedni lok od začetka 18. stoletja do 2. svetovne vojne in še čez do zaprtja rudnika", piše na spletni TIC Zagorje.

Je tudi avtorica trilogije romanov Na svoji žlahtni zemlji, Jutro v Bosni ter Bosna in Soča. V zadnjem romanu, ki je izšel v slovenskem prevodu Stanke Rendla, je ubesedila dogajanje na Soški fronti med prvo svetovno vojno. Pisateljica spremlja bosanske moške, ki jih je Avstro-Ogrska mobilizirala v svojo armado, njihovo vojskovanje na fronti in vrnitev v svojo deželo.