Lani so v sodelovanju s pesnikovimi svojci začeli prenos zapuščine osebne knjižnice Janka Glazerja iz njegove domače delovne sobe v Rušah v prostore UKM-ja v Mariboru in jo tako odprli širši javnosti.

Ob odprtju Glazerjeve knjižnice Glazerjevo rokopisno zapuščino predstavljajo še z razstavo Včasih zasebno: iz osebne zapuščine Janka Glazerja.

Postavitev Glazerjeve knjižnice v posebnem prostoru univerzitetne knjižnice z manjšimi prilagoditvami sledi matični postavitvi v prvotnem okolju. "Ta bo tako ponovno zaživela, tokrat kot javni prostor za manjše dogodke in prostor, namenjen poglobljenemu študiju posameznikov ali manjših skupin. S to pridobitvijo je UKM bogatejši za knjižno, dokumentarno in rokopisno zapuščino svojega dolgoletnega ravnatelja ter mariborskega pesnika in kulturnika," pojasnjujejo v UKM-ju.

Janko Glazer (1893-1975) je bil knjigam zapisan vse življenje. Ob svojem profesionalnem knjižničarskem delu jih je zbiral, urejal in varoval tudi v bogati domači osebni knjižnici, ki jo je pesnikova družina lani poklonila UKM-ju.

"Prenos osebne knjižnice kot celote, vključno s knjižnim in rokopisnim gradivom ter opremo, je bil skrbno načrtovan in natančno izveden projekt," poudarjajo v knjižnici. Po njihovih navedbah je bil Glazer kot dolgoletni ravnatelj takrat še Študijske knjižnice zaslužen za vizijo njenega razvoja po vzoru drugih takrat sodobnih knjižnic.

Sistematičen zbiratelj
Po upokojitvi leta 1959 in po smrti žene Marije leto pozneje je svoje življenje preživljal s hčerko Alenko - profesorico, literarno zgodovinarko in pesnico - v hiši zraven svojega rojstnega doma v Rušah. Tam je uredil tudi domačo, sistematično urejeno knjižnico. Knjižne police je dal izdelati po meri, pohištvo je sledilo zahtevam knjižnih formatov, knjige pa je razporedil po vsebinski sistematiki.

Temeljit pregled literarne produkcije Glazerjevega časa
Glazerjeva knjižnica v UKM-ju obsega rekonstruirane vsebinske sklope z izvorno opremo, ki nudijo bogat vpogled v literarno produkcijo snovalčevega časa, del gradiva pa sega tudi čez obdobje njegovega življenja. "Knjižnica izrisuje pogled na domačo in prevodno literaturo s poudarkom na liriki, prezreti pa ne gre tudi velikega števila tekočih letnikov slovenske periodike: Ljubljanski zvon, Novi svet, Nova obzorja, Modra ptica, Sodobnost in drugih. Zastopani so tudi zbrana dela slovenskih literatov, bogat opus osebnega prijatelja Pavleta Zidarja ter opus izdaj Ivana Cankarja in drugih literatov, pa monografije o umetnosti, prevodi tujih romanov, razprave, bibliografije in publikacije z domoznanskimi vsebinami s poudarkom na Rušah in Pohorju," so pojasnili v UKM-ju.

Ob odprtju Glazerjeve knjižnice so v UKM-ju odprli še dve razstavi. V Knjižnem razstavišču bo postavljena že tretja zaporedna razstava iz cikla Včasih zasebno, tokrat posvečena izključno rokopisom Janka Glazerja, ki so hranjeni v Rokopisni zbirki UKM-ja. V Likovnem razstavišču pa bo na ogled razstava grafik Bogdana Borčiča iz zbirke Galerije Božidar Jakac.