Muzej novejše zgodovine Slovenije in celovška Mohorjeva založba sta pripravila projekt Hitlerjeva dolga senca, ki so ga v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu predstavili Alenka Puhar, Monika Kokalj Kočevar, Renato Podberšič in Jože Dežman. Projekt prikazuje usode zapornikov, internirancev, izgnancev, mobilizirancev v okupatorjeve enote in drugih žrtev terorja tako v Sloveniji kot v taboriščih in izgnanstvu v območju rajha (Nemčija, Avstrija) in na Balkanu.

Prvič predstavljene usode
Pisci želijo z zbornikom seznaniti mednarodni prostor o dogodkih v Sloveniji v letih druge svetovne vojne in tudi pozneje. S pomočjo fotografij, dokumentov in pričevanj pa niso predstavljeni le tedanji dogodki, temveč tudi teme, ki sodijo v kontekst druge svetovne vojne.

V zborniku so prvič obdelane usode, ki do zdaj še niso bile deležne tovrstne obravnave; npr. slovenski Judje, Zoran Mušič, Mirko Košir. Predstavlja pa tudi nove raziskave, kot so popis žrtev, snemanje življenjskih zgodb, pregled muzejskih zbirk (fotografije, predmeti) in dokumentacije.

Žrtve
Cilj nemške okupacijske politike je bilo ponemčenje, zatrtje vsakega upora in čimbolj temeljito izkoriščanje zasedenih območij. Posledice rasističnih ukrepov, skrajnih sredstev v boju proti partizanskemu gibanju in izkoriščanja ljudi in premoženja so bile drastične.

Samo na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem je bilo okoli 80.000 izgnancev in beguncev, verjetno več kot 150.000 oseb je bilo mobiliziranih v nemško redno vojsko in paravojaške enote, več kot 60.000 ljudi se je znašlo v zaporih in od teh več kot 30.000 v koncentracijskih taboriščih.