Ko je Ian Fleming leta 1964 umrl, najslavnejšega (izmišljenega) vohuna vseh časov ni vzel s seboj v grob: štreno o šarmantnem agentu v službi Njenega veličanstva, večno opremljenim z vrhunsko tehnologijo, obdanem z lepoticami in z martinijem v roki, so naprej razpletali številni bolj ali manj znani pisatelji, med njimi celo Kingsley Amis. Silnih odstopanj od preizkušenega recepta nikoli ni bilo, sicer pa se tega od franšize niti ne pričakuje.

Kar naenkrat pa se zdi, da je Bondova prihodnost odprta in bi lahko morda celo šla v novo smer: lastniki avtorskih pravic Flemingove dediščine so pisanje novega romana zaupali piscu trilerjev Jefferyju Deaverju, čigar dela izstopajo zaradi prizorov grafičnega nasilja, izprijenih zlikovcev in tetraplegičnega junaka, detektiva Lincolna Rhyma. Najbolj znan Deaverjev roman je najbrž The Bone Collector (predvsem po zaslugi filmske adaptacije z Angelino Jolie in Denzelom Washingtonom v glavnih vlogah), sicer pa ima za seboj že 20 izdanih knjig in 20 milijonov prodanih izvodov romanov. Roman z delovnim naslovom Project X bo izšel maja prihodnjega leta.

Deaverjeva knjiga bo nasledila roman Devil May Care izpod peresa Sebastiana Faulksa, ki je izšel predlani (ob stoletnici Iana Fleminga) in katerega zgodba je bila postavljena v šestdeseta leta. Faulksov roman visokih pričakovanj bralcev sicer ni dosegel: "literarni ekvivalent filma Die Another Day" je bila pogosta oznaka na raznih forumih. Kdor se spomni nevidnega avtomobila v zadnji bondiadi s Piercom Brosnanom v glavni vlogi, ve, da je ta oznaka vse prej kot kompliment.

Deaver bo Bonda iz šestdesetih pripeljal nazaj v 21. stoletje (čeprav Corinne Turner, direktorica Ian Fleming Publications, zagotavlja, da agent 007 ostaja "brezčasen" in "odporen na zob časa"). Zgodba bo tokrat, napoveduje pisatelj, strnjena v zelo kratek čas, Bonda pa bo poslala "na tri ali štiri eksotične lokacije po vsem svetu".

Zanimiv podatek je, da je Deaver že leta 2004 dobil nagrado jekleno bodalo, ki jo podeljuje Zveza piscev kriminalk; v zahvalnem govoru je spregovoril o izjemnem vplivu, ki ga je imel na njegovo pisanje Ian Fleming. "Z Bondom imava že 50 let skupne preteklosti. Star sem bil približno osem ali devet, ko sem ga prvič dobil v roke. Kar se tiče branja, sem zgodaj dozorel, za kar se imam zahvaliti svojim staršem. Imela sta pravilo, da ne smem gledati določenih filmov, lahko pa sem prebral vse, do česar sem se dokopal. Kar je ironično, kajti v petdesetih in začetku šestdesetih na zaslonih ni bilo nobene spolnosti ali nasilja," ga je povzel The Independent.

"Flemingov vpliv sem začutil zgodaj. Prvo leposlovje, ki sem ga napisal - pri približno enajstih letih -, je nastalo po vzoru Bonda. Pisal sem o vohunu, ki je Rusom ukradel skrivno letalo. Moj vohun je bil sicer Američan, a je imel povezavo z Anglijo. Njegov oče je bil, tako kot moj, tam nastanjen med vojno."

Marsikoga je presenetila izbira pisatelja, ki še sam svoje delo vidi kot "opis nasilja in posledic nasilja" - a kritiki mu priznavajo, da je mojster vzdrževanja napetosti, kar mu bo pri novi nalogi prišlo še kako prav. Ključni elementi Deaverjevih romanov so, pravi sam, "močni, čeprav nepopolni junaki, iztirjeni ter moteni zlikovci, dogajanje, zgoščeno v nekje med 8 in 48 ur, in presenetljivi obrati."

Turnerjeva izbiro Deaverja za prevzem štafete argumentira s tem, da so za naslednji del franšize menda hoteli "nekaj drugačnega". To, da je Američan, ne bi smelo biti prevelika ovira pri oblikovanju ultimativnega britanskega junaka - Raymond Benson, ki je v devetdesetih napisal pet bondiad, je bil prav tako iz ZDA.