Razstavo organizira NUK v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom (SKICA) Berlin in omenjenim muzejem s podporo ministrstva za kulturo. Za avdioizkustvo pesmi sta poskrbela Program Ars in ZKP RTV.

Mesto Goethejevega rojstva in mladosti letos gosti obilico slovenskih kulturnih dogodkov in razstav. Sredi oktobra bo Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Do 25. novembra pa so v Nemškem muzeju romantike, odprtem šele pred dvema letoma, na ogled pisma, prevodi in rokopisi pesnika Franceta Prešerna, skupaj s predstavitvijo njegovega življenja.

Ob odprtju nemškega muzeja pred dvema letoma je vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin Saša Šavel Burkart vedela, da vanj (zlasti pred slovenskim gostovanjem na Frankfurtskem knjižnem sejmu) spada tudi razstava o Francetu Prešernu. Zato je zanjo dala pobudo, ki jo je direktorica muzeja prof. dr. Anne Bohnenkamp-Renker z veseljem sprejela. Slovenci mislimo, da v tujini Prešerna poznajo, pa to ni res, razlaga Saša Šavel Burkart: "Na Zahodu je slovensko obdobje romantike siva lisa na zemljevidu tega pomembnega obdobja, ki je bil pravzaprav vseevropski fenomen. Odprtje tega muzeja leta 2021 je sovpadalo z izidom knjige Romantika vseevropski fenomen, v kateri se avtor Rüdiger Göner sprašuje o tem, ali je bila romantika zgolj nemški ali morda le ni vseevropski fenomen."

Prešeren je pisal tudi v nemščini
Evropska dimenzija je samo manj znana, sploh v Nemčiji. Direktorica muzeja Anne Bohnenkamp pravi: "Ker sem prepričana, da je romantika evropska epoha, mi je od vsega začetka pomembno, da našo stalno razstavo dopolnimo s pogledi na evropsko romantiko. Za slovensko književnost iz Goethejevega obdobja sem vedela, zlasti so mi bili poznani Goethejevi stiki s slovenskim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, v pripravi razstave pa sem nato veliko izvedela o Francetu Prešernu in o kombinaciji čudovitega izvajanja romanskih literarnih tradicij, kar se na primer odraža v obliki soneta, in – kar se mi ni zdelo presenetljivo, to sem pričakovala – vloge pri razvoju samopodobe Slovencev kot nacionalne kulture. Ta povezava je zelo zanimiva. Obenem se nisem zavedala, da Prešeren ni pisal samo v slovenščini, ampak tudi v nemščini, kar je seveda čudovito za razstavo, ki jo prikazujemo v Frankfurtu."

Sorodna novica V Frankfurtu na razstavi Prešernovi rokopisi in zvočnica njegovih pesmi v nemščini

Avtor razstave prof. ddr. Igor Grdina pojasnjuje, da je Prešeren razumljen kot eden bistvenih pesnikov evropskega romantičnega gibanja, ki je ustvarjalni JAZ dojemalo kot ključnega oblikovalca sodobnosti in zgodovine. To narekuje njegovo predstavitev v povezavah z drugimi romantiki oziroma ustvarjalci, ki so bili zanje pomembni, in opozorila na njegove izjemnosti. V vsakršnem kontekstu.

Luiza Pesjak: več kot samo Prešernova učenka
Razstava vsebuje tudi feministično noto s prikazom življenja in dela Luize Pesjak. Soavtorica razstave prof. dr. Urška Perenič o Pesjakovi pravi, da je po eni strani predstavljena kot pesnikova učenka in občudovalka, tudi avtorica tragedije o Prešernu, po drugi strani pa kot suverena in samosvoja dvojezična, nemško-slovenska ustvarjalka, ki je, potem ko se je ob spodbudi Prešerna pridružila druščini pesnice Sapfo, krenila na svoja literarna pota in se v zgodovino nemško-slovenske književnosti na Kranjskem vpisala ne samo kot avtorica prvega slovenskega družinskega romana v obliki dnevnika, marveč tudi kot sijajna otroška pesnica: "S tem se po pravici uvršča v okvire srednjeevropskega meščanskega umetnostnega sloga bidermajerja. Da je našla ob vélikem Prešernu svoje začasno domovanje v Frankfurtu, je velika čast, in predstavljam si, da bi bila tega neznansko vesela."

Koordinatorka razstave dr. Ines Vodopivec pripoveduje, da je od prve pobude Slovenskega kulturnega centra v Berlinu do pozitivne podpore nemškega Muzeja romantike ter vsebinskega koncepta obeh avtorjev, nato priprave vseh gradiv in oblikovanja razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici, minilo več kot leto dni. Seveda ne gre pozabiti podpore Ministrstva za kulturo, ki je spodbudilo tudi medinstitucionalno sodelovanje, da se je projektu pridružil še Program Ars Radia Slovenija in prispeval avdioposnetke izbranih Prešernovih pesmi v nemščini. Vsa besedila razstave je Narodna in univerzitetna knjižnica prevedla v nemški jezik, pripravljeni so bili nemški prepisi izbranih razstavljenih del, ob tem pa je v NUK izšla še nemška monografija s faksimili Prešernove Zdravljice, ki jo bodo obiskovalci lahko kupili na sami razstavi ali pozneje v NUK-u.

Himna z unikatnim sporočilom
"Z velikim veseljem sem si ogledala to kitico, ki je zdaj državna himna Slovencev. Verzi iz te velike pesmi so zbrani za državno himno, ki se osredinja na miroljubno sobivanje evropskih narodov. To me je zelo razveselilo," dodaja dr. Anne Bohnenkamp. Zdravljica od marca 2020 nosi znak evropske dediščine, Evropska komisija jo je namreč uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja.

Slovenska kultura, tudi sodobna, je trenutno v Nemčiji, zlasti v Frankfurtu na Majni pred knjižnim sejmom, dobro zastopana.