Kot je na predstavitvi na ministrstvu za kulturo povedal strokovni sodelavec na ministrstvu s področja knjižničarstva Marjan Gujtman, je Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) nova strokovna priporočila in standarde za slovenske splošne knjižnice za obdobje 2018–2028 sprejel marca.

Strokovna priporočila po njegovih besedah v ospredje postavljajo načelna izhodišča strokovnega delovanja slovenskih splošnih knjižnic, poudarek pa je na povezanosti splošne knjižnice z lokalno skupnostjo. Kot je še povedal, je bila ena temeljnih podlag za oblikovanje priporočil raziskava o stopnji doseganja strokovnih standardov za splošne knjižnice v predhodnem obdobju, ki so jo izvedli v Narodni in univerzitetni knjižnici.

S sprejetjem novih priporočil pa so bili po njegovih besedah tudi dani pogoji za oblikovanje novega pravilnika, ki bo podrobneje opredelil pogoje za izvajanje knjižnične javne službe za splošne knjižnice. K temu je ministrstvo že pristopilo.

Predsednik NSKD-ja Miro Pušnik je poudaril, da je pomen priporočil, da imajo knjižnice orodje, s pomočjo katerega se lahko na kvalitativni in kvantitativni ravni primerjajo med seboj, pa tudi s tujimi tovrstnimi organizacijami in s tem izboljšajo kakovost svojega delovanja.

Šteje predvsem vpetost knjižnice v skupnost, ne pa njene tehnične kapacitete
Po besedah nekdanje predsednice NSKD-ja Melite Ambrožič so tovrstni dokumenti dolga desetletja izhajali iz tega, da so postavljali, kaj mora knjižnica imeti. V zadnjih dveh desetletjih pa se je zgodil preskok in se je začel dajati poudarek končnim izidom delovanja knjižnice. Tudi delovna skupina, imenovana leta 2015, je zbrala pogum in naredila preskok pri pripravi dokumenta ter se usmerila v končne izide, pri čemer je poudarek na tem, kaj knjižnica prinaša posamezniku in okolju oziroma kakšne so v okolju koristi od knjižnice.

Vodja delovne skupine za strokovna priporočila za splošne knjižnice pri NSKD-ju Gorazd Vodeb je poudaril, da priporočila uveljavljajo razvojno vizijo proaktivne knjižnice kot dejavnika razvoja lokalne skupnosti. Poleg tega je poudarek na storitvah knjižnice, medtem ko je bil v prejšnjih priporočilih poudarek na knjižnični zbirki.

Pomembna novost pa so t. i. knjižnične vloge, ki določajo področja, kjer lahko splošna knjižnica pripomore k uresničevanju posameznikovih in družbenih ciljev v skladu s potrebami lokalne skupnosti. Skupaj jih je 11, med njimi so razvoj predbralne pismenosti, bralna kultura in bralna pismenost otrok, bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov ter bralna kultura in bralna pismenost odraslih.

Raziskava o doseganju standardov za splošne knjižnice za obdobje 2005–2017, ki je bila opravljena v sklopu priprave novih strokovnih priporočil, pa je pokazala, da so splošne knjižnice v splošnem dosegle napredek, ki se denimo kaže v boljši pokritosti prebivalcev, večjih zbirkah in večjem številu zaposlenih delavcev. Na drugi strani pa je izpostavila razlike v razvitosti splošnih knjižnic, ki so po Vodebovih besedah pereče.