Letošnji kresnikov nagrajenec Roman Rozina je nagrado prejel za roman Sto let slepote – odlomek iz njegovega dela je bil v Literarnem nokturnu na programu Ars že na sporedu, ob četrtkih pa bodo do konca julija po abecednem redu na vrsti še preostali štirje nominiranci za nagrado. Triger je tretji roman romanopisca in zgodbopisca Davorina Lenka. Njegova junakinja, Aleksandra (lahko bi se imenovala tudi Lilit) se prepusti eksperimentiranju, strasti, spremembam in očaranosti s serijskimi morilci. Uvodni odlomek iz romana, ki ga v Literarnem nokturnu interpretira Gregor Zorc, pa vsaj nekoliko pojasni, zakaj se romaneskna junakinja poda na opisano pot.

Chiapas, kjer se je tok časa ujel v glasove
7. julija v Mehiki praznujejo dan svobode izražanja. Zato je nekaj oddaj na programu Ars namenjenih prav tej državi, oziroma ustvarjalcem, ki ustvarjajo v najjužnejši mehiški zvezni državi Chiapas, ki meji na Gvatemalo. V Glasbeni jutranjici najprej predstavljamo tri tamkajšnje pesnice, ki pesnijo v staroselskih jezikih, Juano Angélico Gómez, Adriano López in Lyz Sáenz, v Izbrani prozi odlomek novele Rosarie Castellanos Lačni ne bodo nikoli siti, v Literarnem nokturnu pa nekaj pesmi Manuela Boloma. Ta večino svojega pesniškega ustvarjanja piše dvojezično, v španščini in tsotsilščini, in sicer z namenom, da raziskuje razlike med obema jezikoma v sami jezikovni strukturi, hkrati pa tudi opozarja na kulturna trenja, ki so posledica stoletnega zatiranja in nepriznavanja Majevske kulturne dediščine. Svoje pesništvo in vse druge dejavnosti razume kot ustvarjanje mostov nad ogromnimi brezni nepoznavanja in prezira. V oddajah tudi slišimo avtorje interpretirati poezijo v izvirnih jezikih.

"Rojen privatni uradnik ni za to, kar je; ampak v mladosti je imel sanje o lepi prihodnosti."
Mineva 180 let od rojstva Jakoba Alešovca. Bil je slovenski pripovednik, dramatik in satirik. Pod vplivom nemške šole je začel objavljati potopise in ljudske povesti v nemščini, pozneje pa je pisal v slovenščini in smešil nemškutarstvo. Danes morda najbolj znane so njegove Ljubljanske slike – satirični portreti ljubljanskih prebivalcev iz druge polovice 19. stoletja. Kakšni so torej bili ljubljanski hišni lastnik ali gospodar, jezični doktor, časnikar, mestni postopač ali "štatkind" in privatni uradnik? Avtorja bomo predstavili v ciklusu petih julijskih humoresk tega tedna.

Sorodna novica Ana Svetel: Vožnje z neznanci so čas za frustracije, zadrege, intimnosti

"Razumeti nazaj, živeti naprej."
Ana Svetel, pesnica, pisateljica, etnologinja, kulturna antropologinja, glasbenica in pripovedovalka se je rodila leta 1990 v Mariboru. Do zdaj je objavila dve pesniški zbirki Lepo in prav leta 2015 pri LUD Literatura, zadnjo z naslovom Marmor pa nedavno pri založbi Beletrina; pred tremi leti je izdala tudi zbirko kratkih zgodb Dobra družba: zgodbe o prevozih. Kot radijske igre smo jih posneli tudi na Radiu Slovenija pod naslovom Prevozi. V Literarnem portretu jo predstavlja Jera Krečič, besedila pa interpretira Nataša Keser.

"V megli, ki se zgošča, brli rezilo / kos, odvrženih v temno travo. Pa vendar / hodim s čvrstim korakom med zamolklimi kriki ptiča / in spremljajo me priklenjena drevesa."
Jacques Réda, ki živi in ustvarja v Parizu, je eden bolj prepoznavnih francoskih še živečih pesnikov in avtor več kot petdesetih del, med katerimi prevladujejo pesniške zbirke, toda pisal je tudi romane, eseje in refleksije. Rédajeva poezija se izmika določnejšim oznakam, saj se je na začetku svoje pesniške poti napajal iz vseh glavnih povojnih literarnih tokov. Težko ga uvrstimo tako oblikovno kot tematsko; njegove zgodnje zbirke so po večini pisane v prostem verzu, kritiki pa ga poznajo tudi kot mojstra sodobnega rimanega aleksandrinca in avtorja številnih pesmi v prozi. Francoskemu občinstvu je poznan kot pariški pohajkovalec, ljubitelj džeza in cigaret, to pa na kratko tudi ustrezno povzame pomembnejše značilnosti njegove poezije. V Literarnem večeru ga predstavlja prevajalka njegovih besedil Zarja Vršič.