Na okrogli mizi, ki jo je povezovala sourednica Antologije sodobne češke književnosti Alenka Jensterle Doležal, so češka pesnica in prevajalka Lenka Kuhar Danhelova, pesnika Sylva Fischerova ter Petr Hruška in literarna kritičarka Dora Kapralova spregovorili o češki literaturi, ustvarjalcih in njihovi kulturi branja. Sogovorniki so poudarek namenili bogati tradiciji njihove literature, umetniški cenzuri in pomenu dobre zgodbe. V ospredju je bila tudi Antologija sodobne češke književnosti z 21 avtorji.

Češke poetike so drzne, svetovljanske, nenavadne in izvirne, v prozi najdemo vse od klasične pripovedi do postmodernizma, v poeziji gradijo lastne pesniške svetove, nezamenljive in prepoznavne, je Jensterle Doležal zapisala v spremnem besedilu antologije.

Slovenci "poplačali svoj dolg"
Na Slovenskem češka literatura še ni dovolj prepoznana, medtem ko so na Češkem izdali več antologij slovenske literature. Pisateljica in pesnica zato meni, da je slovenska stran z izdajo tega knjižnega dela odplačala svoj dolg.

Po besedah češkega pesnika, prozaista in literarnega zgodovinarja Petra Hruške je češka književnost kot "jelen ali volk" – visoko na hierarhični lestvici literature. Kljub temu opaža, da češki poeziji primanjkuje "paradoksalne sproščenosti", s katero bi se izognila tendenci, da se prevečkrat naveže na svetovno problematiko. Kot je dejal, bi morala poezija predstavljati mir.

Lahko nacionalne meje zamejujejo književnost?
Literarna kritičarka Dora Kapralova trenutno živi v nemški prestolnici Berlin, kjer je opazila krepko pomanjkanje češke literature. Med drugim je omenila tudi koncept narodnih književnosti, ki se ji zdi nekoliko nesmiseln, saj je zanjo ključnega pomena dobra zgodba, h kateri med pisanjem za radio in gledališče stremi tudi sama.

Lenka Kuhar Danhelova je dve leti prevajala dogajanje v enem od koncentracijskih taborišč na Poljskem na podlagi koledarja dogodkov. Kot je povedala, je bilo tovrstno prevajanje zanjo eno najtežjih obdobjih, hkrati pa ključnega pomena za dojemanje okolice in poezije. Menila je še, da imajo tako številke zapornikov kot tudi poezija svojo zgodbo in da se je sčasoma pametno preizkusiti tudi v drugih knjižnih žanrih, saj človek v drugem obdobju drugače dojema svojo okolico.

O ustvarjanju in tematikah svojih pesmi je pesnica Sylva Fischerova povedala, da pri ustvarjanju nima začrtanega petletnega plana, saj je največja skrivnosti življenja in ustvarjanja to, da ne vemo, kaj prihaja.

Kot umetnik v nekdanjem totalitarnem komunističnem režimu je Hruška spregovoril tudi o cenzuri in omejitvah, ki so takrat pretile nad ustvarjalci. Pojasnil je, so bili takrat avtorji prisiljeni svoja besedila skrivati, paziti na uporabo dovoljenih besed in se zatekati k samocenzuri.