Srečanje je povezovala podpredsednica SD-ja Andreja Rihter, ki je opomnila, da se v Slovenji zelo malo avtorjev preživlja izključno s pisanjem literarnih del, medtem ko je predsednik Društva pisateljev Slavko Pregl spomnil, da je v letu 2006 od založništva živelo okoli 1.000 ljudi, od knjižničarstva 1.500, od knjigotrštva pa 500. Avtorjev, ki so živeli od pisateljevanja, je bilo približno 20, čeprav ima DSP okoli 300 članov.

Glede na bralce
Pisatelji in založniki menijo, da se pri nas povečuje potreba po večji ponudbi slovenskih avtorskih del v knjižnicah in knjigarnah. Pregl se zavzema za povišanje knjižničnega nadomestila, ki v Skandinaviji in drugod po Evropi omogoča plače pisateljem. Poleg tega pa Pregl tudi meni, da bi bilo treba javne knjižnice spodbujati k odkupu knjig slovenskih avtorjev.

Tanja Tuma, direktorica založbe Tuma, pa je potrdila Preglovo domnevo, da izbira slovenskih bralcev vpliva na založnike, ki se tako prej odločijo za prevode kot za izvirna dela. Poleg tega se pisatelji zavzemajo za uvedbo ničelne davčne stopnje na knjigo, kar pa po mnenju Mitje Zupančiča ni tako enostavno, ker smo z vstopom v Evropsko unijo sprejeli določene normative, ki se jih moramo držati.

"Kultura, da smo nekulturni"
Po Evropi in drugod po svetu se kultura po Zupančičevih besedah transparentno slika s stopnjo razvitosti socialne in ekonomske sredine. V Sloveniji pa se vse prevečkrat zgodi, da "imamo kulturo, zato da smo lahko nekulturni". Pregl je sicer predlagal, da bi bilo bolje, če kulture ne bi več obravnavali kot izjemno. "Dajmo jo obravnavati normalno, pa bo to precej bolje," je dejal.