Rok Zavrtanik je z bralno kulturo Slovencev zadovoljen, motijo ga le cene knjig. Foto: RTV SLO
Rok Zavrtanik je z bralno kulturo Slovencev zadovoljen, motijo ga le cene knjig. Foto: RTV SLO

Angleži se zavedajo, da je ničelna stopnja davka na tiskano besedo ključnega pomena za veliko vitalnih funkcij družbe: je, na primer, izrednega pomena za izobraževanje.

Rok Zavrtanik
Slovenski založniki se večino časa ukvarjajo s tem, kako obdržati glavo nad vodo.

Predsednik državnega zbora France Cukjati je peticijo o ničelni stopnji davka za knjige prejel konec oktobra, a preden se bodo zgodile spremembe, bo potrebnega še kar nekaj časa, je v spletni klepetalnici povedal Rok Zavrtanik, eden izmed pobudnikov peticije. Cukjati je ob tem izkazal razumevanje, in sicer tudi zato, ker za peticijo ne stoji nobena stranka ali ideologija, dodaja.

Peticijo so podpisali številni ugledni literati, podpisnikom pa se ni pridružilo Društvo slovenskih pisateljev, čeprav je veliko njegovih uglednih članov svoj podpis z veseljem prispevalo.

Kdo že ima "ničlo"?
Ničelni davek na knjigo ima precej držav, je povedal Zavrtanik. Velika Britanija, Poljska, Irska, Norveška in Hrvaška - to je le nekaj držav, kjer se lahko pohvalijo z ničelno stopnjo davka - Britanci jo imajo že 140 let. Nižjo stopnjo kot v Sloveniji imajo tudi Italijani, Francozi, Nemci, Japonci in Američani. Švica, ki je po velikosti nekako primerljiva s Slovenijo, ima 2,5-odstotni DDV na knjige.

Knjige bi bile gotovo cenejše
Ničelna stopnja davka na knjige bi pomenila cenejše knjige, kar dokazujejo podatki iz držav, ki so davek na knjigo že znižale. "Nižja cena pomeni, da si več ljudi lahko privošči nakup knjige. To pomeni višjo prodano naklado. Le to spet pomeni (še dodatno) nižjo ceno," je povedal Rok Zavrtanik, ki je še opozoril, da so knjige v Sloveniji trenutno med najdražjimi v Evropi, odnosi med založbami pa niso rožnati, saj se večina ukvarja s tem, kako preživeti.

Novi tekmeci
Nekaj udarcev so jim dale še časopisne hiše, ki izdajajo poceni knjige, do katerih bralci pridejo z nakupom časopisa. Ljudje niso zato kupovali še manj knjig, časopisne hiše so zato prenehale biti medij za nekatere založbe, saj so bile zaposlene že s predstavljanjem lastnih knjig.

Celoten klepet o slovenskem založništvu preberite tukaj.
Rok Zavrtanik pravi, da je odnos Slovencev do branja in knjig dober, saj glede na visoke cene knjig beremo in kupujemo veliko. Razmere pa bodo še boljše, ko bo država začela spreminjati svoj odnos do kulture. Tukaj pa so na vrsti politiki, je končal pobudnik peticije za ničelno stopnjo davka na knjigo.

Angleži se zavedajo, da je ničelna stopnja davka na tiskano besedo ključnega pomena za veliko vitalnih funkcij družbe: je, na primer, izrednega pomena za izobraževanje.

Rok Zavrtanik