Na sejmu pričakujejo okoli 7500 razstavljavcev iz 150 držav, častna gostja je Norveška. Na sejmu se bo tudi tokrat s stojnico predstavila Slovenija.

Frankfurtski knjižni sejem je tako široko razvejan, da je težko najti njegovo osrednjo točko – a ta labirint je bil ustvarjen namerno, saj sejem po besedah direktorja Jürgena Boosa kot nekakšen zbiralnik povezuje velike teme sodobnosti. Boosu se zdi pomembna tudi družbena angažiranost cele prireditve, zato bo letos vrsta kampanj in prireditev posvečena svobodi mišljenja.

Odpiranje vrat za podkaste (in umetno inteligenco)
Letošnji sejem bo močno zazrt v prihodnost. Posvetil se bo novim tehnologijam, novim oblikam posredovanja književnosti in novim skupinam bralcev. Več prostora bodo letos namenili gibljivim slikam. Del sekcije The Arts+ bo tako namenjen Bienalu gibljivih slik, kjer se bo med drugim mogoče seznaniti z eksperimentalno digitalno umetnostjo. Poleg tega bodo letos prvič na sejmu poseben prostor namenili zvočnim knjigam in podkastom, prvič bodo več pozornosti namenili tudi virtualni resničnosti in umetni inteligenci.

Ljudje so spet začeli kupovati knjige
Ob letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu v nasprotju z zadnjimi leti vlada optimistično razpoloženje. Prvič po letu 2012 so namreč v Nemčiji opazili porast prodaje knjig. Kot je povedal direktor združenja nemških knjigotržcev Alexander Skipis, se je "letošnje leto zelo dobro začelo". Do avgusta se je promet povečal za 2,9 odstotka, prodaja pa se je povečala za 0,4 odstotka. "Zelo smo optimistični tudi glede preostanka leta," je njegove besede povzela tiskovna agencija DPA.

Bomo nekoč brali knjige, ki jih bodo napisali stroji?
V prihodnje bo panoga aktivna predvsem na področju digitalizacije. Po e-knjigah in spletni prodaji sta po besedah Skipisa veliki temi prihodnosti bralna analitika in umetna inteligenca. S pomočjo računalniških programov je že mogoče analizirati, kako bralci berejo e-besedila, in tako odkrivati ključ za pisanje novih besedil. Poleg tega je tudi umetna inteligenca že sposobna pisati knjige. "Težko si predstavljamo, kaj nas še čaka," je dejal Skipis.

Sejem bo od srede do petka odprt za stroko, za širšo javnost pa v soboto in nedeljo. Konec tedna se bodo v Frankfurtu mudila tudi nekatera zvezdniška imena, kot so televizijski moderator Thomas Gottschalk, avtorica kriminalk Nele Neuhaus in okoljska aktivistka Luisa Neubauer. Novost je, da bodo lahko obiskovalci letos knjige kupovali oba dneva, medtem ko so v preteklih letih lahko založbe knjige prodajale šele v nedeljo popoldan.

V norveški delegaciji vsi od princese do Nesboja
Častna gostja letošnjega sejma Norveška bo na sejmu nastopila pod motom Sanje v nas. V Frankfurtu pa ne bo predstavila le svoje književnosti, ampak v muzejih in drugih kulturnih institucijah tudi širše ustvarjanje: med drugim v Muzeju uporabne umetnosti razstavo Norveška hiša, v Kunsthalle Schirn dela umetnice Hannah Ryggen in v Nemškem arhitekturnem muzeju norveško leseno arhitekturo.

V Frankfurt se bodo Norvežani pripeljali z vlakom. Na literarnem vlaku, ki bo 15. oktobra pripeljal na glavno železniško postajo, bodo princesa Mette-Marit ter okoli 20 najbolj znanih norveških avtorjev. Na odprtju bosta zbrane nagovorila uspešen norveški pisatelj Karel Ove Knausgard in avtorica mlajše generacije Erika Fatland.

Do 20. oktobra bo v Frankfurt skupaj prišlo 100 norveških avtorjev, med njimi Jo Nesbo, Maja Lunde, Erik Fosnes Hansen, Jostein Gaarder, Tomas Espedal, Per Petterson in Maria Parr. Iz norveškega jezika je bilo letos v nemščino prevedenih 250 naslovov. V nacionalnem paviljonu bodo Norvežani predstavili "domišljijsko geografijo norveške književnosti", kot se je izrazila Margit Walso, direktorica organizacije Norwegian Literature Abroad.

Narod bralcev
88 odstotkov Norvežanov na leto prebere vsaj eno knjigo, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov, od tega 60 do 70 odstotkov predstavljajo dela domačih avtorjev, 5,3 milijona Norvežanov pa ima za nakup knjig na voljo 550 knjigarn.

Slovenija bo v Frankfurtu šarmirala z drožmi
Slovenija se bo na sejmu predstavila s stojnico ter devetimi dogodki s slovenskimi avtoricami in avtorji z novimi knjižnimi prevodi v nemščini: Dragom Jančarjem, Alešem Štegrom, Glorjano Veber in Jurijem Hudolinom. Kot piše na spletni strani Javne agencije za knjigo RS (Jak), bodo nadaljevali dejavnosti na kulinaričnem področju. V prestižnem Gourmet & Travel Salonu se bo predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija.

Na odru Weltempfang soorganizirajo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem bo sodelovala prevajalka Tanja Petrič. V strokovnem programu za prevajalce pa poleg nje sodelujeta še dve slovenski prevajalki iz nemščine – Amalija Maček in Nina Medved. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina in Mladinska knjiga.