76-letni mož, ki je svoj prvi vohunski roman napisal še v času, ko je delal za britansko tajno službo MI6, se svojih let "v službi Njenega veličanstva" ne spominja v črno-belih skrajnostih, s kakršnimi radi obarvamo spomine. Duhamorno delo - ure in ure je preučeval vse vidike "sovjetske grožnje" - ga je več kot enkrat napeljalo na misel, kako bi bilo, če bi na razmere gledal z druge strani.
"V skušnjavi nisem bil zaradi političnih nazorov. Bog, ne, ne, ne, nikoli ni bilo ideološko," je Le Carré povedal v intervjuju za The Sunday Times. "Toda ko vohuniš tako intenzivno, se pomikaš vse bliže in bliže meji ... Kar naenkrat se ti zdi zelo preprosto: samo majhen korak, pa bi izvedel še ... Saj veste, ostalo."

Vse skupaj ni bila igra
Le Carré, avtor več kot dvajsetih romanov (v slovenščino so med drugim prevedeni Misijonska pesem, Vojna v ogledalu, Vohun in Zvesti vrtnar), je bil britanski vohun v prvi polovici šestdesetih. Kariero je moral predčasno končati, ko je njegovo krinko razkril nekdanji kolega, britanski vohun Philby, ki je dejansko prebegnil v Sovjetsko zvezo in izdal identiteto cele vrste svojih sodelavcev (številni so bili kasneje ubiti).

O tem, da je bil le Carré v dramo resnično pogreznjen do vratu, priča podatek, da so mu ruski posredniki v osemdesetih ponudili priložnost, da se lahko sreča s Philbyjem. "Ampak preprosto nisem mogel. Philby je bil vedno nagnjen h korupciji. Nenazadnje je v smrt poslal nešteto britanskih agentov - najmanj 40 jih je v neizhoden položaj spravil v Albaniji."

Le Carré (danes ni več skrivnost, da je njegovo pravo ime David Cornwell) se s svojim najnovejšim romanom po izletu v druge žanrske vode (omenimo naj le Zvestega vrtnarja, zgodbo o vlogi velikih farmacevtskih podjetij v Afriki) vrača h "klasiki", vohunskemu trilerju. A Most Wanted Man, ki bo izšel 23. septembra, je pripoved o rusko-čečenskem muslimanu, ki živi v Nemčiji in za katerega so tajne službe prepričane, da je fundamentalist.

James Bond za realiste
Romani Johna le Carreja naj bi bili odgovor na zgodbe o Jamesu Bondu, le da prinašajo vohunsko literaturo precej boljše kakovosti. V svoja dela vedno vnese moralno noto, dogajanje je bolj realistično in ne tako za lase privlečeno kot v romanih o Jamesu Bondu, značaji junakov pa so večplastni in izdelani natančno kot v delih Iana Fleminga.

Svoja politična prepričanja pisatelj občasno artikulira tudi v kritičnih esejih. Leta 2003 je tako v Timesu objavil spis The United States Have Gone Mad (Združenim državam se je zmešalo), pa tudi kasneje je večkrat glasno povedal kaj čez "vladavino" Georgea W. Busha.

A. J.