Avstrijsko narodno knjižnico je ustanovila še Habsurška dinastija, sprva pa se je imenovala Dvorna knjižnica. Foto:
Avstrijsko narodno knjižnico je ustanovila še Habsurška dinastija, sprva pa se je imenovala Dvorna knjižnica. Foto:
Anne Bennent
Erotične besede bo v telefonsko slušalko šepetala Anne Bennent.

Dunajske mestne oblasti so se odločile, da bodo finančno pomoč Avstrijski narodni knjižnici (Österreichisches Nationalbibliothek - ÖNB) preskrbele s pomočjo vroče linije. Erotičnih besed željnih poslušalci bodo tako lahko za 53 centov na minuto poslušali glas avstrijske gledališke in filmske igralke Anne Bennent, kako vživeto prebira erotične odlomke iz knjig zlasti viktorijanskega obdobja. Zbran denar bodo namenili za načrtovano obnovo in razširitev prostorov knjižnice.

Gradiva pa zagotovo ne bo zmanjkalo, saj išče Bennetova odlomke iz bogate knjižnične zbirke kakšnih 1.200 ljubezenskih in erotičnih romanov iz obdobja 18., 19. in 20.stoletja. Kot so pojasnile dunajske mestne oblasti, bo vroča linija delovala do 31. maja.

Od koptščine do esperanta
ÖNB se z 7,4 milijona kosov bogate zbirke ponaša kot največja knjižnica v Avstriji. Domuje na dunajskem dvorcu Hofburg, od leta 2005 pa so del zbirke prenesli v baročno Palais Mollard-Clary. Knjižnica, ki so jo ustanovili Habsburžani, se je prvotno nahajala v današnji stavbi Prunksaal in se imenovala Dvorna knjižnica, današnje ime pa je dobila leta 1920.

V zbirki knjižnice je med drugim mogoče najti zapise na papirusu, srednjeveške in renesančne kodekse, redke knjige, zemljevide, globuse, notne zapise, portrete, grafike, fotografije, avtobiografije in posterje, poleg tega pa tudi dela, zapisana v esperantu in nekaterih drugih umetno ustvarjenih jezikih.

Leta 1963 rojena igralka Anne Bennent, hči igralca Heinz Bennent in francoske plesalke Paulette Renou, je doslej med drugim zaigrala v filmih, kot so Der Tote bin ich, Domino, Schnelles Geld, Un amour de Swann, v televizijski seriji Derrick, Requiem für eine romantische Frau in Silentium.