Že danes so v Trstu podelili pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje, ki jo prejme hrvaška ustvarjalka Luiza Bouharaoua. Osrednjo nagrado vilenica bodo letošnji dobitnici, latvijski pesnici Amandi Aizpuriete, podelili v soboto v istoimenski jami na Krasu.
Latvijska pesnica je avtorica devetih pesniških zbirk, ki so izšle v 14 jezikih, v slovenščino pa je njene pesmi prvi prevedel Veno Taufer.
Vilenico kot srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope od leta 1986 organizira Društvo slovenskih pisateljev, na njem pa bodo tokrat gostili 14 avtorjev iz 12 držav.
Kako daleč je dom?
Festival se je začel z mednarodnim komparativističnim kolokvijem, na katerem bodo strokovnjaki literarnih ved v dveh dnevih razpravljali o ontoloških in družbenih vidikih estetike in literature. Na letošnjih okroglih mizah se bodo spraševali o tem, kako daleč je dom. Tako so organizatorji podnaslovili temo Vilenice Evropa se širi in krči, znotraj tega pa se bodo posvetili vprašanju begunstva.
"Govorili bomo o tem, da je Evropa v krču. Vemo, da je tudi Slovenija do nedavnega sodelovala pri vračanju emigrantov in omejevanju pravice do azila, kar je neke vrste mehek birokratski, a še vedno zločin proti človekovim pravicam. Govorili bomo tudi o tem, kako Evropa ni pripravljena na prihodnost, kajti če zdaj nimamo mesta za migrante, ki smo jih ne nazadnje z našim sodelovanjem v raznih vojnah na Bližnjem vzhodu ustvarili sami, kako bomo imeli prostor za migrante prihodnosti. To so podnebni begunci, ki bodo kmalu začeli trkati na vrata Evrope," je pojasnil Aljoša Harlamov, predsednik žirije za nagrado.
Ker pa je festival literarni, se bodo po njegovih napovedih osredinili tudi na eksistencialistična vprašanja znotraj begunstva in selitev. "Selitve so tudi kulturno vprašanje, gre za širjenje horizontov, za plemenitenje kulture, v katere pač priseljenci prihajajo. Spraševali se bomo, kako pravzaprav pisatelj ustvarja v okolju, v katero pride, če ne ustvarja v jeziku tega okolja, kako ohranja svojo identiteto in svoj spomin. Ne nazadnje pa se bomo mogoče vprašali tudi, kako se povezuje z okoljem in kako okolje, v katerem ustvarja, vpliva na njegovo pisanje."
Slovenski avtor v središču festivala je pisatelj Andrej Blatnik, posebej pa bo predstavljena sodobna estonska književnost, ki je dobila mesto tudi v antologiji z naslovom Meelestik. Na festivalu jo bosta zastopala Kätlin Kaldmaa in Igor Kotjuh.
Med drugimi gosti pa bodo Dejan Dukovski iz Severne Makedonije, Hanna Komar iz Belorusije, Gail McConnell iz Severne Irske, Kristian Novak iz Hrvaške, nemško-ukrajinska avtorica Natalka Snjadanko, slovensko-italijanski avtor Renato Quaglia, nemško-ruska avtorica Katia Sophia Ditzler, Ivo Stropnik iz Slovenije in Tatiana Tibuleac iz Moldavije.
Na ponedeljkov predvečer Vilenice je Društvo slovenskih književnih prevajalcev v Sežani podelilo Lavrinovo diplomo za leto 2022. Dobil jo je avstrijski prevajalec in posrednik slovenske književnosti v nemškem govornem prostoru Ludwig Hartinger, ki je prevedel poezijo Srečka Kosovela, Tomaža Šalamuna, Daneta Zajca, Svetlane Makarovič in drugih avtorjev.
Festival se bo sklenil v soboto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje