Roman se na neki način spogleduje s Howardovim kotom E. M. Forsterja, z romanom, ki velja za enega ključnih portretov višjega srednjega razreda v Angliji na začetku 20. stoletja. Celo prvi stavek 'lepote' je parafraza Forsterjevega prvega stavka. Foto: MMC RTV SLO
Roman se na neki način spogleduje s Howardovim kotom E. M. Forsterja, z romanom, ki velja za enega ključnih portretov višjega srednjega razreda v Angliji na začetku 20. stoletja. Celo prvi stavek 'lepote' je parafraza Forsterjevega prvega stavka. Foto: MMC RTV SLO
Zadie Smith
Zadie je nedavno v nekem intervjuju ostro napadla ves koncept literarnih nagrad: 'Literaturo imajo samo v nazivu; v bistvu gre zgolj za promocijo proizvajalcev piva, kave in mobilnih operaterjev.' Tega sicer ni izrecno povedala, ampak očitno je imela v mislih nagrade whitbread, costa in orange.
Zadie Smith
Pa še enkrat o nagradah: O lepoti je dobil priznanji orange in Somerset Maugham.

Skoraj štiri leta po izidu slovenskega prevoda romana Beli zobje, neverjetno uspešnega (in pozneje celo ekraniziranega) literarnega prvenca britanske pisateljice jamajškega rodu Zadie Smith, je Matej Juh, tokrat za založbo Učila International, prevedel roman O lepoti (On Beauty).

Z ugotovitvijo žirije, da je zgodba o liberalnem profesorju angleščine na ameriški univerzi "pravi literarni tour de force", je bila Smithova predlani izbrana tudi za nagrado orange, ki je namenjena promociji pisateljic v literarni industriji, ki sicer še vedno velja za pretežno "moški posel". Leto prej je bila tudi v ožjem izboru za bookerja, a ji je to nagrado pred nosom speljal John Banville.

Koliko smo produkt rase in okolja?
Pisateljica je tudi svoj tretji roman (leta 2002 je izšel še The Autograph Man) zgradila okrog vprašanja, koliko posameznika določa pripadnost določeni skupini. O lepoti razkriva napetosti med posamezniki zaradi različne rase in religiozne pripadnosti ter politične, ideološke in spolne usmeritve. Sama namreč prihaja iz večrasnega in mnogokulturnega mestnega okolja sodobne Velike Britanije. Gre za generacijo otrok priseljencev iz nekdanjih britanskih kolonij, ki se je v zadnjih desetih letih začela izjemno močno uveljavljati tako z obravnavo rasne tematike kot tudi z inventivno rabo jezika. Smithova, denimo, zelo duhovito izrisuje plastične in barvite like in njihove peripetije, pri čemer se naslanja na veliko tradicijo angleškega komičnega romanopisja.

Tekmovalna akademika
Pisateljica tokrat vseeno ni secirala življenja v londonskih predmestjih, ampak je svoje junake preselila v študentski kampus na vzhodni ameriški obali. Howarda Balseyja, liberalnega profesorja umetnostne zgodovine in preučevalca Rembrandta, iz otopelosti rutine sune prihod gostujočega profesorja Kippsa. Ker je prišlek prav tako umetnostni zgodovinar in "rembrandtoslovec", po drugi strani pa konzervativen torijec, je konflikt med njima neizogiben.

Prevajalski izziv
Nemara največja odlika duhovitega romana so različni socialni registri jezika, ki jih uporabljajo različni junaki. Prevajalec se je moral spopasti tako s slovenjenjem raperskih besedil kot z "visoko angleščino" univerzitetnega profesorja" in s pogovornim slengom najstnikov.

A. J.