Na natečaj, ki se je končal 5. novembra, je prispelo 945 pravljic anonimnih avtorjev. Strokovna komisija je izmed prispelih pravljic izbrala glavno zmagovalko, avtor oziroma avtorica katere bo prejela nagrado 800 evrov.

Komisija je za odkup predlagala tudi 20 pravljic ter zaradi izjemnega odziva in možnosti sodelovanja v prihodnje poziva še nadaljnjih 20 avtorjev, da z izvodom pravljice potrdijo svoje avtorstvo. (Oba seznama najdete tukaj.)

Izmed odbranega odbrati najbolj odbrano
"Na letošnji razpis je prispelo zares ogromno pravljic, razpisnim pogojem jih je ustrezalo več kot 900. Ko je žirija postavljena pred zahtevo, naj jih izmed njih izbere štiri odstotke, je to težavna naloga. Najprej obilo branja in potem izmed odbranih odbrati najbolj odbrano. Vse izbrane pravljice ustrezajo predstavam komisije o jezikovni neoporečnosti in ustvarjalnosti, o izvirnosti in koherentnosti ter o možnosti zvočne uprizoritve. So prepričljive. Nekatere z mnogo dialoga, druge z malo ali brez njega. Nekatere s humorističnimi in dinamičnimi zapleti, druge z lirskimi pasažami in umirjeno refleksijo. Nekatere z živalskimi, druge s pravljičnimi, tretje s človeškimi liki," je zapisala strokovna komisija, ki so jo sestavljali pisatelj, pesnik in predavatelj Peter Svetina, režiserka v Igranem programu Arsa Ana Krauthaker in urednica oddaje Lahko noč, otroci! Alja Verbole.

Čudni časi spodbudni za pravljičarstvo
Po mnenju komisije prav vse pravljice, ki so prispele na natečaj, "na tak ali drugačen način zrcalijo otrokov svet in ga upovedujejo z vsaj kakšnim presenetljivim pripovednim elementom. Morda je čuden čas preteklega in letošnjega leta spodbudil k pripovedovanju in zapisovanju pravljic. Potrebovali so jih tako otroci kot odrasli. Člani komisije si želimo, da bi se to lepo početje zavleklo tudi globoko v mirnejše čase." Prejeli so torej skoraj 950 besedil od 495 šifer, kar je člane komisije zelo pozitivno presenetilo. "Besedila smo sprejemali prek spletnega obrazca, kar je za naš pravljični natečaj prvič, zato smo mislili, da številka oddanih pravljic ne bo presegala tistih s preteklih natečajev. No, pa jih je in strokovna komisija je imela zaradi tega kar precej dela," je povedala urednica oddaje.

Ana Krauthaker je dodala, da je odločanje o izstopajočih pravljicah precej trd oreh, ker "gre v bistvu za zelo raznoliko pisanje, od bolj sodobnega do tistega, ki je vezano na neko bolj znano slovensko tradicionalno pravljico, poleg tega so bile nekatere pravljice preobsežne, pa so bile super napisane, nekatere so bile zanimive, pa so bile zelo strnjene ali pa niso imele dovolj razvite zgodbe, tudi jezikovno so se zelo razlikovale in je bilo v bistvu treba med vsemi temi elementi izbrati tiste, ki zgodbo, jezik, vsebino kot tako in poetičnost ali sporočilo povežejo v harmonično celoto".

"Mogoče je pa ta svet bolj čuden, kot se zdi"
O zmagovalni pravljici je komisija v obrazložitvi zapisala: "Zajca, ki odbira zdravo korenje na en kup, na drugega pa odlaga nagnitega, preseneti lisica, ki mu ponudi pomoč. A v nasprotju s pričakovanji se ne izkaže, da bi lisica rada zajca prelisičila: da bi se z njim rada spoprijateljila in ga na koncu pojedla. Izkaže se, da si lisica sama želi družbe, pa ponudi pomoč zajcu, ki ga njena odkritost bega. A lisica si céli osamljenost le kratek čas, do jutra, ko si bo šla spet iskat mastne malice."

Pravljica Zajec, lisica in noč "tematizira srečanje in strah. A ne samo zajčev strah, tudi lisičin strah pred osamljenostjo, nočjo in močnejšimi od nje. Dialog obeh protagonistov je napolnjen z vprašanji, ki mnogokdaj ne potrebujejo odgovorov, in z zamolki, ki povejo več, kot bi izrekle besede. Poslušalčevo razpoloženje je uglašeno z zajčevo opreznostjo in negotovostjo pred lisičinim sicer zvijačnim, a do zajca ta hip, kot se zdi, nezvijačnim vedenjem. Z zajcem kot v napeti kriminalki do konca ne vemo, ali lisica res nima nič za bregom. Jutro prinese razplet, lisica odide. A konec ostaja odprt kot nov dan. Poslušalci z zajcem vred ugotavljamo: "Mogoče je pa ta svet bolj čuden, kot se zdi." Mojstrska pravljica, ki morda ne bo samo uspavala, ampak bo dala tudi sanjati in kaj misliti še naslednji dan."

Zvočna umetnost za dojenčke in malčke
Natečaj je del triletnega projekta B-AIR, nosilec katerega je Radio Slovenija. Projekt, v katerem devet partnerskih organizacij iz sedmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka, nastaja v tesnem sodelovanju umetnikov in mednarodnih strokovnjakov s področij, kot so razvojna psihologija, nevrofiziologija, nevropsihologija, psihoakustika, muzikoterapija in glasbena pedagogika. Cilj projekta je ustvarjanje zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Projekt je finančno podprt v okviru EU-programa Ustvarjalna Evropa.