O svojih zadnjih stvaritvah so spregovorili pisatelji Dušan Šarotar, Goran Vojnović in Mojca Kumerdej ter prevajalca Srečko Fišer in Ana Duša.

V celoti preveden eden največjih spomenikov svetovne književnosti
Po zaslugi Srečka Fišerja je v slovenščini mogoče brati celotno zbirko Canzoniere, ki velja za enega največjih spomenikov svetovne književnosti in osrednje delo renesančnega pesnika Francesca Petrarce. V integralni dvojezični izdaji je 366 pesmi, nekatere so že bile prevedene v slovenščino. Prevajalec je sprva nameraval združiti stare in nove prevode, a se je nazadnje odločil, da prevede celotno zbirko. Fišer namreč zagovarja stališče, da naj prevodi, tudi če gre za klasična dela, govorijo v današnjem času in današnjemu bralcu.

Prevod prve evropske zbirke pravljic
Iz književnosti starejših obdobij je v prevodu Ane Duša in Irene Duša Draž pri Gogi izšla tudi knjiga evropskih literarnih pravljic iz 17. stoletja Giambattiste Basileja, naslovljena Zgodba zgodb. Ana Duša je povedala, da jo je knjiga spomnila na določena družbena razmerja, ki so zelo podobna današnjim. V njej je prepoznala majhno skupino ljudi, ki si lahko privošči vse, vsi drugi znotraj tega pa poskušajo preživeti kaotičnost sveta ter raven jezika in komunikacije, kar je tudi danes zelo izpostavljeno. Zbirka pravzaprav velja za prvo evropsko zbirko pravljic, namenjena pa je bila takratnemu dvorskemu občinstvu. Po vsebini gre za duhovito in ostro kritiko takratne družbe. Zbirko je za založbo Goga ilustriral Damijan Stepančič.

Tematika holokavsta v Sloveniji
Zvezdna karta je naslov novega romana Dušana Šarotarja, v katerem se znova posvečal tematiki holokavsta v Sloveniji. Pripoved je umestil v leta pred drugo svetovno vojno. Kot je pojasnil, s tem obdobjem ni bil seznanjen, niti mu o njem niso pripovedovali, je pa o njem bral v starih časopisih in arhivih. Zgodbo o družini, ki so jo pregnali, je zgradil okrog svojega starega očeta, trgovca v Šalovcih. "To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih, a tudi zgodba o večno melanholični panonski pokrajini med Šalovci, Čakovcem in Soboto, v katero sta zgodovina in njen zločin zarezala strašno rano," so zapisali pri Gogi.

Štiri desetletja življenja Gorana Vojnovića
S svojo knjigo esejev Zbiralec strahov se je v preteklost vrnil tudi Goran Vojnović. Prvotna ideja je bila, da bi v njej zbral kolumne, ki jih je napisal v zadnjem desetletju, nastala pa je zbirka daljših besedil, ki po njegovih besedah pokrivajo njegovih 40 let življenja, od otroštva do pandemije. Označil jo je za potovanje skozi svet zadnjih 40 let. Kot so zapisali pri založbi, se pisatelj z eno nogo vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, kjer spozna, da lahko svoje strahove in občutke nepripadnosti preseže, če najde možnost za sobivanje.

Daljše kratke zgodbe Mojce Kumerdej
Mojca Kumerdej je osem tako rekoč daljših kratkih zgodb zbrala v knjigi Gluha soba. Naslov, ki izhaja iz akustike, je po njenih besedah alegorija za skupni imenovalec zgodb, v katerih popisuje notranji svet junakov, ki se v življenju znajdejo na prelomnicah. Pisateljica je "izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku", so sporočili iz založbe.

Katere izdaje bo še prineslo to leto?
Urednik Andrej Hočevar je za prihodnje mesece napovedal novosti Tadeja Goloba, Jedrt Maležič, Agate Tomažič, Andreja E. Skubica, Mihe Mazzinija, Mirta Komela in drugih avtorjev. Direktor založbe Mitja Ličen je povedal, da je založba v zadnjem desetletju precej napredovala. Po njegovih besedah je bilo poslovno najbolj plodno leto 2020, ko so bile knjigarne zaprte. Dodal je, da se Goga vse bolj odpira navzven, saj založba sodeluje pri treh evropskih projektih, izmed katerih je najpomembnejši Reading Balkans, namenjen mreženju in promociji avtorjev v Zahodni Evropi.