Tega se zavedajo tudi pri založbi Modrijan, kjer so izšli prevodi štirih antičnih del. Primož Simoniti je prevedel in s spremno besedo opremil Satirikon rimskega pisca Petronija Arbitra, ki realistično-komično razgalja družbo pod Neronovo vladavino.

Simonitijev prevod je izšel že leta 1973, a je svoje delo, za katerega je prejel Sovretovo nagrado, prevajalec še izpilil. Eno izmed najzanimivejših del rimske književnosti se je ohranilo le v fragmentih, a bralcem še vseeno ponuja spremljanje zanimivih dogodivščin, ki jih mladi Enkolpij doživlja na potovanju po italskem jugu, kjer mu družbo dela prijatelj Askilt.

Kako spoznati slab značaj?
Tudi Teofrastovi Značaji so v slovenščini že izšli, in sicer leta 1971, ko sta jih v slovenščino prenesla Anton Sovre in Kajetan Gantar, založba pa zdaj ponuja prenovljeni prevod, v katerem opise 30 "slabih značajev", kot so nergač, licemerec, uslužnež in izprijenec, še dodatno pojasnjujejo Gantarjeva spremna beseda, opombe in komentar, k pestrosti pa prispevajo tudi ilustracije Suzane Bricelj.

Prvi ženski prevod grške tragedije
Prvič pa bo mogoče prebirati, kako je Evripid zgodbo o Heleni napisal tako, da ta ni več kriva za trojansko vojno. Vsi, ki mislijo, da zgodbo poznajo do obisti, bodo presenečeni posebej nad koncem, ki je v nasprotju z "izvirnikom" srečen. Delo je ilustriral Lojze Kalinšek, s spremno besedo pa prevod Jelene Isak Kres, ki je prvi ženski prevod katere izmed grških tragedij, pojasnjuje Marko Marinčič.

Ličenje, kot so ga obvladale Rimljanke
Prevajalka pesnitve Nega ženskega obraza Barbara Šega Čeh pa je Ovidijevo delo ne le prenesla v slovenščino, ampak mu je dodala tudi spremno besedo in opombe. Tudi z njihovo pomočjo bo bralcem lažje jasno, kaj imajo skupnega med, žita in znoj ter umazanija z ovčje volne, medvedja mast, kreda, eterična olja in druga pomagala, ki so bila pri lepotičenju najpogosteje v pomoč Rimljankam. Izdajo spremljajo še koledar za leto 2007, rimski in večni koledar ter beležnica.