Prihodnje leto bo gostja frankfurtskega knjižnega sejma prav Kitajska, ki se letos predstavlja s 160 založniki, kar je skoraj tretjina več kot lani. Foto: EPA
Prihodnje leto bo gostja frankfurtskega knjižnega sejma prav Kitajska, ki se letos predstavlja s 160 založniki, kar je skoraj tretjina več kot lani. Foto: EPA
Letos bo v središču katalonska književnost. Foto: EPA
O prepletenosti literature in filma bo mogoče spregovoriti na forumu Film & TV. Foto: EPA

Približno toliko jih bo v Frankfurt pripotovalo iz 110 držav, število pa bo preseglo lanski rekord. S tem so po besedah direktorja največjega sejma knjig na svetu izpolnjene sejemske zmogljivosti (zasedenih bo namreč vseh šest dvoran), organizatorji pa opažajo povečano zanimanje zlasti razstavljavcev s Kitajske.

Kot gostja se bo na letošnjem sejmu - ta bo potekal med 10. do 14. oktobrom - predstavila katalonska kultura, katere literarno ustvarjanje bo predstavilo približno 130 pisateljev. Svojo kulturo pa bo najbogatejša španska regija in avtonomna pokrajina z lastnim jezikom osvetlila tudi s številnimi razstavami, gledališkimi predstavami in koncerti

Tudi politiki s knjigo v roki
Če se še nekoliko ustavimo pri številkah, bo 400.000 eksponatov na temo knjige naselilo približno 170.000 kvadratnih metrov. Program pa bo sestavljalo 2.500 dogodkov z udeležbo okoli 1.000 avtorjev. Na sejmu pričakujejo tudi številna znana imena, kot so Umberto Eco, Richard Ford, Fay Weldon in Zeruya Shalev, svet knjig pa naj bi si prišle ogledati tudi osebnosti iz sveta filma ter televizije. Literatura bo v teh oktobrskih dneh povezala tudi nekaj politikov, ki bodo razpravljali o knjigah. Med temi bodo Frank Steinmeier, Klaus Wowereit, Joschka Fischer, Hans-Dietrich Genscher in Edvard Ševardnadze.

Najpomembnejši kraj za dogovore o licencah
Sejem bo posebno pozornost usmeril v digitalizacijo sveta knjige, zato bodo med drugim obravnavali teme, kot so elektronske knjige, elektronsko trženje in posledice, ki jih spletna uporaba prinaša na področju avtorskih pravic avtorjev in založb. Kot je še napovedal Boos, bo letos večji osrednji del sejmišča, kjer se založbe in knjižni agenti pogajajo za avtorske pravice knjižnih novosti, kar povsem ustreza prepoznavnosti Frankfurta kot najpomembnejšega kraja za dogovore o licencah.

Tudi letos ne bodo pozabili na medsebojno povezanost literature in filma. V okviru programa Izobraževanje (Bildung) bodo tematizirali nepismenost v svetu. Prvi dan sejma pa bo v znamenju afriške književnosti in kulture.

Največ založnikov, skoraj 3.000, je nemških, sledijo Velika Britanija in Združene države Amerike. Po upadu zanimanja ZDA za sejem po terorističnih napadih septembra leta 2001 pa se je po Boosovih ocenah tudi to začelo povečevati.