V razstavo so vključeni tudi zemljevidi, izrisani vse do konca 19. stoletja, ko se je kartografija razvila v sodobno vedo.

Razstava, ki jo preučujemo od doma (jeseni pa še v živo)
Narodna in univerzitetna knjižnica v svoji zbirki hrani zaklade, ki pripovedujejo tako zgodbe o avtorjih in lastnikih kot tudi o času in krajih nastanka ter o prostorih, ki jih opisujejo. Zadnje še posebej velja za kartografske mojstrovine, ki sodijo med najlepše in vsebinsko najbogatejše zaklade v knjižnici. Tokrat bodo vpogled v del zbirke omogočili tudi na spletni razstavi Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice.

Avtorji izpostavljenih zemljevidov so Lazius, Coppo, Mercator, Vischer, Homann, Florjančič, Hacquet, Kindermann, Freyer in Kozler. Ob potrpežljivem delu, ki so ga ti kartografi opravljali v dolgih letih merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča različnih znanj in spretnosti. Pomenijo odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev ter so fenomen na presečišču med znanostjo, tehniko in umetniškim delom, so poudarili v NUK-u.

Za kartografske ljubitelje tudi monografija
Zemljevide bodo podrobneje predstavili tudi v znanstveni monografiji Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, ko bo prvič na enem mestu zbran pregled vseh reprezentativnih zemljevidov slovenskega ozemlja. Jeseni pa se obeta tudi razstava v NUK-u, ki si jo bo mogoče ogledati v živo. Oba projekta nastajata v sodelovanju NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Avtorji projektov so Primož Gašperič in Matija Zorn iz ZRC SAZU in Renate Šolar iz NUK-a.

NUK skrbi za približno 150 zemljevidov, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegove dele. Ti zemljevidi danes predstavljajo časovne kapsule za razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike. So viri za razumevanje tehnološkega razvoja in duha časa različnih zgodovinskih obdobij ter pomemben del naše kulturne dediščine, so še zapisali v NUK-u.