Koliko Slovenk, ki so pisale zgodovino, poznate? Če ne veliko, to ni zato, ker se ženske v prejšnjih dveh stoletjih niso premaknile izza štedilnikov, ampak zato, ker jih je zgodovina v večini primerov preprosto prezrla. To napako zdaj popravlja nova knjiga, Pozabljena polovica (Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem).

Zbornik, ki je izšel v založništvu SAZU-ja in založbe Tuma, povzema biografije 129 žensk, ki so pomembno delovale na domačem umetniškem, znanstvenem in javnem področju, a so bile zaradi svojega spola prezrte. Namen knjige ni slavilne, temveč dokumentarne narave, vseeno opozarja njena urednica Marta Verginella.

Od znanstvenic pa do športnic in pesnic
Pred uredniškim odborom ni bila lahka naloga - odločiti so se morale za merila, po katerih naj bi bile posameznice uvrščene v zbornik, eden izmen njih je bil tudi čas rojstva - od začetka do 19. stoletja do leta 1920, vsekakor pa so morale biti že pokojne. K sodelovanju pri nadaljnjem izboru so povabili kar 57 avtorjev in avtoric, ki so "pozabljeno polovico" predstavili po posameznih področjih - pa najsi je to literatura, glasba, ples, likovna umetnost, gledališče in film, šolstvo, družboslovje, politika, medicina, pravo, naravoslovje in tehnika, humanistika, redovništvo, zdravstvena nega, šport, turizem ali celo mecenstvo.

Nekatere portretiranke že poznamo - Mila Kačič, Alma Karlin, Zofka Kveder, Mira Mihelič, Marija Nablocka, Lili Novy, Ljuba Prenner ali Angela Vode so že take - z veliko večino pa se bomo šele zdaj pobliže seznanili.

Poljudna znanost
Portreti se slogovno precej razlikujejo, saj so delo različnih avtorjev, a urednice niso težile k poenotenju besedil. Tako je pri nekaterih biografijah življenje posameznice obilno zajeto, drugod pa, tako pravi Verginella, komaj zadošča osnovnim biografskim zahtevam. Toda pomembno je, da knjiga "vrača meso in kri posameznicam".