Zlatnik poezije, ki ga letos podeljujejo že šestnajstič, bodo lavreatu izročili v zadnjem tednu avgusta, ko bodo podelili tudi Veronikino nagrado.

Plamnova poezija je upesnjevanje sveta, kjer stvari živijo svoje bivanje in svoje življenje. Foto: Nika Korsič
Plamnova poezija je upesnjevanje sveta, kjer stvari živijo svoje bivanje in svoje življenje. Foto: Nika Korsič

Za Iztoka Geisterja Plamna so bistvo pesmi novi odnosi, v katere v pesmi vstopajo besede. Tematsko je njegova poezija upesnjevanje sveta, kjer stvari živijo svoje bivanje in svoje življenje, je zapisano v utemeljitvi nagrade. "Ta odmik od poezije, ki je izpoved pesnika in nagovarja bralca s tradicionalnimi pesniškimi figurami, je neločljiv del identitete slovenske poezije in je še danes deležen posebne pozornosti literarne stroke. Čeprav obdobje avantgardistične, ohojevske poezije kmalu preglasi novo umetniško gibanje v slovenskem pesništvu."

V pesniški zbirki Lepolistje se je Iztok Gesier leta 2007 še enkrat vrnil k svojemu ljubemu ruju. Foto: Zavod za favnistiko
V pesniški zbirki Lepolistje se je Iztok Gesier leta 2007 še enkrat vrnil k svojemu ljubemu ruju. Foto: Zavod za favnistiko
Leta 1945 v Laškem rojeni pisatelj je v poznih 60. letih z avantgardno poezijo ob Šalamunu postal eden najvidnejših predstavnikov slovenske neoavantgarde. V 70. letih je pisal najprej konkretno poezijo, nato naravoslovno in predvsem ornitološko esejistiko, pa tudi literarne eseje, radijske igre in prozo. Foto: BoBo
Leta 1945 v Laškem rojeni pisatelj je v poznih 60. letih z avantgardno poezijo ob Šalamunu postal eden najvidnejših predstavnikov slovenske neoavantgarde. V 70. letih je pisal najprej konkretno poezijo, nato naravoslovno in predvsem ornitološko esejistiko, pa tudi literarne eseje, radijske igre in prozo. Foto: BoBo

Več desetletij pozneje je pesnik o tem času zapisal, da smisel ohojevske doktrine v 60. letih preteklega stoletja, ki je kot plamen vzniknila izpod pepela humanističnih vrednot, ni bil v malikovanju reči, temveč v razbremenitvi človeka okov lastne namišljene veličine. Opozarja na antropocentrizem, ki ga ni mogoče razbrati drugače kot prezir vsega, kar ni človek in kar tako ali drugače ne služi človeku.

"Vsako uzrtje pogleda stvari, rastline ali živali, me ponovno navda s tolikšno odkritosrčnostjo, da vzkliknem, oho, saj to je vendar edino zveličavno. Naj na veke živi radost, spočeta skozi oko in uho, zakliče. Kar je pesnik Iztok Geister že nakazoval v letih svoje avantgardistične poezije, svojo občutljivost za naravo, je ustvarjalno razvil v poznejših zbirkah. Še zlasti pa v poljudno strokovnih esejih in knjigah o naravi in pticah, kajti prirodno stvarstvo ni človekova lastnina," še beremo v utemeljitvi.

Pesnik nam je dal pesniške zbirke Oho, Ikebana, Žalostna majna, Parjenje čevljev, Plavje in usedline, Ptičja strašila, Hvalnica ruju in Lepolistje.

Zlatnik poezije je literarno priznanje, ki ga podjetje Fit media podeljuje od leta 2005 v okviru Veronikine nagrade. Izdelajo ga v celjskih zlatarnah, vreden pa je 1000 evrov. Doslej so ga prejeli: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Gustav Januš, Marko Kravos, Andrej Brvar, Bina Štampe Žmavc in Ervin Fritz.