Za letošnjega kresnika so nominirani romani Mirta Komela Medsočje, Mojce Širok Pogodba, Vladimirja P. Štefaneca Najlepša neznanka svetloba, Janija Virka Brez imena in Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset.

Žirijo, ki je letos izbirala med skoraj 200 romani, sestavljajo Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca, predseduje pa ji Delova novinarka Mimi Podkrižnik.

V finale so se uvrstili tako avtorji, ki so bili v preteklosti že nominirani za kresnika, kot v tem naboru nova imena. Komel je bil med peterico finalistov leta 2016 z romanom Pianistov dotik, Štefanec z romanom Viktor Jelen, sanjač med finalisti leta 2003, z romanom Republika jutranje rose leta 2007, leta 2011 pa še z romanom Odličen dan za atentat. Virk je bil v finalni peterici leta 1996 z delom 1895, potres, leta 2005 z romanom Aritmija, z romanom Ljubezen v zraku še leta 2010. Obe avtorici med finalisti, Mojca Širok in Bronja Žakelj, pa sta se v finalno peterico uvrstili z odmevnima prvencema.

Komel je o romanu Medsočje (založba Goga) za Delo dejal, da "od zunaj prežema shizofreni kapitalizem, od znotraj pa razjeda razklanost slovenske družbe, pri čemer se do resnice obnaša prav tako ljubosumno kot ljubimec, ki nerad spusti zraven kogar si že bodi ‒ in se je za nameček v njenem imenu pripravljen tudi zlagati".

Pogodba (Mladinska knjiga) Mojce Širok je kriminalni roman, ki prek iskanja ozadja treh smrti ‒ umora uspešnega rimskega odvetnika in uglednega kirurga ter samomora velikega mafijskega šefa ‒ pripelje v osrčje sicilijanskega mafijskega dogajanja, katerega glavni akterji so kriminalisti, novinarji, politiki, tožilci, ki jih povezuje več ljubezenskih, prijateljskih in službenih povezav.

Štefanec je roman Najlepša neznanka svetloba (Mladinska knjiga) označil za roman o ujetostih in poskusih osvobajanja, o resničnih in namišljenih pobegih, o iskanju samega sebe pod balastom, ki ga je naplavilo okolje, čas. "In seveda je roman o svetlobi, iskanju pravega odmerka svetlobe."

Po Virkovih besedah roman Brez imena (Mladinska knjiga) pripoveduje "o tem, kako pod površino sveta, v katerem je dovoljeno tako rekoč vse, skozi majhne in velike razpoke v vsakdanje življenje posameznika prodre zlo in ga usodno zaznamuje."

Bronja Žakelj pa je svoj roman Belo se pere na devetdeset (Beletrina) označila za avtobiografski roman, svoj poklon življenju: "Zelo posebno se mi zdi, da so tako pomembna vprašanja našega življenja, kot so minljivost, krhkost in iskanje resnice, ki so me nekoč potiskala v samost in tišino, našla pot med bralce in postala del kolektivnega družbenega dialoga."

Iz deseterice izpadli ...
Letos bomo dobili že 29. dobitnika nagrade. Kot veleva tradicija, ga bodo razglasili na kresno noč, 23. junija, na ljubljanskem Rožniku. Iz deseterice nominiranih romanov žirija v finalni izbor ni uvrstila del Boruta Goloba Pes je mrtev, Tadeja Goloba Leninov park, Jele Krečič Knjiga drugih, Katje Perat Mazohistka in Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči.

Prvič so po poganskem mitološkem bitju poimenovano nagrado, ki so jo začeli podeljevati na pobudo pisatelja Vlada Žabota, podelili 23. junija 1991 na Razkrižju ob Murinih mrtvicah.

Letošnji nagrajenec se bo pridružil dozdajšnjim dobitnikom. To so Lojze Kovačič, ki je nagrado prejel dvakrat (drugič mu jo je žirija namenila posthumno), prav tako dvakratni nagrajenec Feri Lainšček, Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu Boeta, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, edini štirikratni dobitnik Drago Jančar (lani je na Rožniku slavil z romanom In ljubezen tudi), trikratni nagrajenec Andrej E. Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko, Miha Mazzini in Goran Vojnović (trikrat).